ࡱ> M ?8bjbj==$"WW}l:R:R:R8rRvShvU ^( _ _ __q$u$ w__wwG _ _2GGGwF _ _GwGG՚.HB _jU '%FZJ:R;~ @B C<.GBG  Program ukrepov na podro ju ebelarstva v Sloveniji v letih 2005 - 2007 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Kmetijski inatitut Slovenije ebelarska zveza Slovenije Nacionalni veterinarski inatitut Kmetijsko gozdarska zbornica Ljubljana, 13.05.2004 KAZALO TOC \o "1-3" \h \z   HYPERLINK \l "_Toc72294012" 1. UVOD  PAGEREF _Toc72294012 \h 4  HYPERLINK \l "_Toc72294013" 1.1. Opis stanja v slovenskem ebelarskem sektorju  PAGEREF _Toc72294013 \h 4  HYPERLINK \l "_Toc72294014" 1.2. Cilji programa  PAGEREF _Toc72294014 \h 5  HYPERLINK \l "_Toc72294015" 1.3. Izvedba in kontrola ter pravne podlage  PAGEREF _Toc72294015 \h 6  HYPERLINK \l "_Toc72294016" 1.4. Sodelujo i pri pripravi programa  PAGEREF _Toc72294016 \h 6  HYPERLINK \l "_Toc72294017" 2. UKREPI  PAGEREF _Toc72294017 \h 7  HYPERLINK \l "_Toc72294018" 2.1 Tehni na pomo  ebelarjem  PAGEREF _Toc72294018 \h 7  HYPERLINK \l "_Toc72294019" Predmet projekta  PAGEREF _Toc72294019 \h 7  HYPERLINK \l "_Toc72294020" Izhodia e projekta  PAGEREF _Toc72294020 \h 7  HYPERLINK \l "_Toc72294021" Uporabniki projekta  PAGEREF _Toc72294021 \h 7  HYPERLINK \l "_Toc72294022" Delovne faze:  PAGEREF _Toc72294022 \h 7  HYPERLINK \l "_Toc72294023" A1 Usposabljanje v ebelarstvu  PAGEREF _Toc72294023 \h 7  HYPERLINK \l "_Toc72294024" A2 Investicije v opremo  PAGEREF _Toc72294024 \h 8  HYPERLINK \l "_Toc72294025" A3 Svetovalno delo v ebelarstvu  PAGEREF _Toc72294025 \h 8  HYPERLINK \l "_Toc72294026" Izvajalci projekta  PAGEREF _Toc72294026 \h 8  HYPERLINK \l "_Toc72294027" Pri akovani stroaki posameznih nalog  PAGEREF _Toc72294027 \h 8  HYPERLINK \l "_Toc72294028" 2.2. ebelja varoza  PAGEREF _Toc72294028 \h 8  HYPERLINK \l "_Toc72294029" Predmet projekta  PAGEREF _Toc72294029 \h 9  HYPERLINK \l "_Toc72294030" Izhodia e projekta  PAGEREF _Toc72294030 \h 9  HYPERLINK \l "_Toc72294031" Uporabniki projekta  PAGEREF _Toc72294031 \h 9  HYPERLINK \l "_Toc72294032" Delovne faze projekta:  PAGEREF _Toc72294032 \h 9  HYPERLINK \l "_Toc72294033" B1 Usposabljanje na podro ju preventive varoje  PAGEREF _Toc72294033 \h 9  HYPERLINK \l "_Toc72294034" B2 Organiziranje delavnic in demonstracij  PAGEREF _Toc72294034 \h 9  HYPERLINK \l "_Toc72294035" B3 Evidentiranja uspenosti izvajanja programa  PAGEREF _Toc72294035 \h 9  HYPERLINK \l "_Toc72294036" Izvajalci projekta  PAGEREF _Toc72294036 \h 9  HYPERLINK \l "_Toc72294037" Pri akovani stroaki posameznih nalog  PAGEREF _Toc72294037 \h 10  HYPERLINK \l "_Toc72294038" 2.3. Racionalizacija premestitev ebel  PAGEREF _Toc72294038 \h 10  HYPERLINK \l "_Toc72294039" Predmet projekta  PAGEREF _Toc72294039 \h 10  HYPERLINK \l "_Toc72294040" Izhodia e projekta  PAGEREF _Toc72294040 \h 10  HYPERLINK \l "_Toc72294041" Uporabniki projekta  PAGEREF _Toc72294041 \h 11  HYPERLINK \l "_Toc72294042" Delovne faze  PAGEREF _Toc72294042 \h 11  HYPERLINK \l "_Toc72294043" C1 Opazovalno napovedovalna slu~ba  PAGEREF _Toc72294043 \h 11  HYPERLINK \l "_Toc72294044" C2 Izgradnja stojia   PAGEREF _Toc72294044 \h 11  HYPERLINK \l "_Toc72294045" Izvajalci projekta  PAGEREF _Toc72294045 \h 11  HYPERLINK \l "_Toc72294046" Pri akovani stroaki posameznih nalog  PAGEREF _Toc72294046 \h 11  HYPERLINK \l "_Toc72294047" 2.4. Obnova ebeljega fonda  PAGEREF _Toc72294047 \h 11  HYPERLINK \l "_Toc72294048" Predmet projekta  PAGEREF _Toc72294048 \h 11  HYPERLINK \l "_Toc72294049" Izhodia e projekta  PAGEREF _Toc72294049 \h 12  HYPERLINK \l "_Toc72294050" Uporabniki projekta  PAGEREF _Toc72294050 \h 12  HYPERLINK \l "_Toc72294051" Delovne faze  PAGEREF _Toc72294051 \h 12  HYPERLINK \l "_Toc72294052" D1 Investicijsko spodbujanje vzreje matic  PAGEREF _Toc72294052 \h 12  HYPERLINK \l "_Toc72294053" D2 Investicijsko spodbujanje proizvodnje paketnih ebel  PAGEREF _Toc72294053 \h 13  HYPERLINK \l "_Toc72294054" Izvajalci projekta  PAGEREF _Toc72294054 \h 13  HYPERLINK \l "_Toc72294055" Pri akovani stroaki posameznih nalog  PAGEREF _Toc72294055 \h 13  HYPERLINK \l "_Toc72294056" 2.5. Kakovost medu  PAGEREF _Toc72294056 \h 13  HYPERLINK \l "_Toc72294057" Predmet projekta  PAGEREF _Toc72294057 \h 13  HYPERLINK \l "_Toc72294058" Izhodia e projekta  PAGEREF _Toc72294058 \h 13  HYPERLINK \l "_Toc72294059" Uporabniki projekta  PAGEREF _Toc72294059 \h 14  HYPERLINK \l "_Toc72294060" Delovne faze  PAGEREF _Toc72294060 \h 14  HYPERLINK \l "_Toc72294061" E1 Interna kontrola medu  PAGEREF _Toc72294061 \h 14  HYPERLINK \l "_Toc72294062" E2 Senzori no ocenjevanje medu  PAGEREF _Toc72294062 \h 14  HYPERLINK \l "_Toc72294063" Izvajalci projekta  PAGEREF _Toc72294063 \h 14  HYPERLINK \l "_Toc72294064" Pri akovani stroaki posameznih nalog  PAGEREF _Toc72294064 \h 14  HYPERLINK \l "_Toc72294065" 2.6. Aplikativne raziskave v ebelarstvu  PAGEREF _Toc72294065 \h 14  HYPERLINK \l "_Toc72294066" Predmet projekta  PAGEREF _Toc72294066 \h 14  HYPERLINK \l "_Toc72294067" Izhodia e projekta  PAGEREF _Toc72294067 \h 15  HYPERLINK \l "_Toc72294068" Uporabniki projekta  PAGEREF _Toc72294068 \h 15  HYPERLINK \l "_Toc72294069" Delovne faze  PAGEREF _Toc72294069 \h 15  HYPERLINK \l "_Toc72294070" Izvajalci projekta  PAGEREF _Toc72294070 \h 15  HYPERLINK \l "_Toc72294071" Pri akovani stroaki posameznih nalog  PAGEREF _Toc72294071 \h 15  HYPERLINK \l "_Toc72294072" 3. PREGLED PREDVIDENIH STRO`KOV PO POSAMEZNIH PROJEKTIH  PAGEREF _Toc72294072 \h 15  HYPERLINK \l "_Toc72294073" PRILOGA: STRUKTURA EBELARSKEGA SEKTORJA V RS (2003)  PAGEREF _Toc72294073 \h 17  HYPERLINK \l "_Toc72294074" 1. Panji in ebelarji  PAGEREF _Toc72294074 \h 17  HYPERLINK \l "_Toc72294075" 2. Prodajna struktura  PAGEREF _Toc72294075 \h 17  HYPERLINK \l "_Toc72294076" 3. Cene  PAGEREF _Toc72294076 \h 17  HYPERLINK \l "_Toc72294077" 4. Stroaki proizvodnje in priprave medu za trg  PAGEREF _Toc72294077 \h 17  HYPERLINK \l "_Toc72294078" 5. Kakovost medu  PAGEREF _Toc72294078 \h 18  1. UVOD Opis stanja v slovenskem ebelarskem sektorju ebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost. }e pred ve  kot 230 leti je tedanje znanje pode~elskega malega kmeta obelodanil Anton Janaa (1734-1773), prvi u itelj ebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let kasneje je obmo je zaslovelo s svojo ebelo, ki je kmalu postala poznana po svetu kot podvrsta ali rasa Apis mellifera carnica. V zadnjih letih se ebelarstvo vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Republika Slovenija si je v pred pristopnih pogajanjih za vklju itev v Evropsko unijo izborila mo~nost, da uredi na in tr~enja plemenskega ebeljega materiala na osnovi dolo il nacionalne zakonodaje in da temu posledi no uredi zaa ito avtohtone kranjske ebele. ebele so ae vedno enakomerno porazdeljene po celotnem obmo ju Slovenije, povpre na poraba medu pri Slovencih je ugodna (1,2 kg/na prebivalca, podatek Kmetijskega inatituta Slovenije  KIS, za 2002). Stopnja samooskrbe je bila v letu 2002 105,3 % (KIS). Okoli 75 % slovenskih ebelarjev je vklju enih v ebelarsko zvezo Slovenije ( ZS), ki v zadnjem asu izpostavlja kot svojo prvo nalogo izobra~evanje ebelarjev na vseh strokovnih nivojih izobrazbe. Seveda tudi te~av v ebelarskem sektorju ne manjka. Povpre na starost ebelarjev je vse ve ja, ekonomske osnove negotove, poleg tega pa se pove ujejo te~ave v zvezi s ebeljimi boleznimi in ebeljimi akodljivci (varozo) ter s pesticidi v okolju. Tabela 1: Proizvodnja in prodaja medu (t) 1999200020012002Nato en med1.3702.3002.5502.450Evidentirana prodaja484612540692- odkup434573498653- prodaja na tr~nicah50384240Dele~ prodaje v skupni proizvodnji (%)35,326,621,228,3 Vir: SURS Tabela 2: Bilanca proizvodnje in porabe medu (t) 1999200020012002Proizvodnja1.3702.3002.5502.450Uvoz24321322930Izvoz64214242230Razlika v zalogah- 19124197- 76Doma a poraba1.7402.0582.4402.326Poraba na prebivalca (kg)0,91,01,21,2Stopnja samooskrbe (%)78,7111,7104,5105,3 Vir: KIS Tabela 3: Odkupne cene medu in drugih ebeljih pridelkov 1999200020012002SIT/kgMed (vseh vrst)444,35405,37402,41460,44Cvetli ni med::388,42432,08Gozdni med::415,02490,71Cvetni prah::979,75813,41Mati ni mle ek::45.140,0048.853,00Vosek::788,54804,90EUR/tMed (vseh vrst)2.294,901.977,101.852,802.035,30Cvetli ni med::1.788,401.910,00Gozdni med::1.910,902.169,20Cvetni prah::4.511,103.595,60Mati ni mle ek::207.843,00215.953,00Vosek::3.630,703.558,00 Vir: SURS Struktura ebelarskega sektorja v RS je natan neje prikazana v Prilogi, ki je del tega programa. 1.2. Cilji programa Program ukrepov na podro ju ebelarstva v RS za leta 2005-2007 obsega ukrepe, katerih cilji so podpora ebelarskemu sektorju predvsem na nivoju izboljaave proizvodne tehnologije, izboljaave izobrazbene strukture ebelarjev ter na sploano dostopnost izobra~evalnih shem ebelarjem, mo~nost svetovanja glede tehnologije ebelarstva ter preventive bolezni, vse v lu i izboljaav proizvodnih tehnologij. Kot tehni no pomo  ebelarjem program opredeljuje ukrepe izobra~evanja ebelarjev, investicije v opremo ter usposobitev javne svetovalne slu~be. Cilj slovenskih pridelovalcev medu je tudi proizvodnja kvalitetnega medu in drugih pridelkov brez nedovoljenih zaostankov. Za dosego teh ciljev program predvideva terensko svetovalno mre~o za preventivno delo na podro ju varoze. V Sloveniji vsako zimo propade ve  kot 10 % ebeljih dru~in. Glede na to, da na rtne proizvodnje paketnih rojev v Sloveniji ae ni, program predvideva zagotavljanje obnove ebeljega fonda z vzpodbujanjem proizvodnje matic in paketnih rojev. Za namene interne kontrole proizvodnje je v program vklju ena mo~nost fizikalno-kemijskih ter mikroskopskih analiz medu, ki bo ebelarjem omogo ila povratno informacijo o kakovosti njihove proizvodnje. Glavni uporabniki sredstev na osnovi tega programa bodo ebelarji, ki morajo biti v skladu s predpisi registrirani v centralnem registru ebelnjakov in morajo imeti predpisano ozna ene ebelnjake. 1.3. Izvedba in kontrola ter pravne podlage Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpiae natan na navodila za izvajanje tega programa. Prav tako naredi letno oceno izvedbe programa najkasneje do konca leta 2005 ter 2006, zaklju ke pa upoateva pri pripravi nadaljnjih ukrepov na podro ju ebelarstva. Upravi enci za pridobitev sredstev po programu so dol~ni spoatovati vso veljavno relevantno zakonodajo. Kontrolni sistem zajema administrativne kontrole ter kontrolo na kraju samem. Administrativne kontrole in kontrole na kraju samem se izvajajo na takaen na in, da se lahko zanesljivo preveri, ali so bili upoatevani pogoji za odobritev pomo i. Administrativna kontrola se vrai ob prejemu zahtevka, ki ga upravi enci vlo~ijo na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj pode~elja. Vklju uje preverjanje izpolnjevanja pogojev za posamezne ukrepe ter odkrivanje morebitnih dvojnih prijav. Kontrolo na kraju samem izvajajo kmetijski inapektorji, saj je nadzor nad izvajanjem ukrepov iz programa po Zakonu o kmetijstvu (Uradni List RS, t. 54/00) v pristojnosti Inpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Program temelji na naslednjih pravnih podlagah, ki morajo biti pri izvedbi ukrepov upotevane: Uredba Sveta (ES) t. 797/2004 (UL L 125, 2004), Uredba Komisije (ES) t. 917/2004 (UL L 163, 2004), Zakon o kmetijstvu (UL RepublikeSlovenije, t. 54/00, 52/02 - ZDU - 1 in 58/02 - ZMR 1), Zakon o ~ivinoreji (UL RepublikeSlovenije, at. 18/02, 110/02-ZureP-1 in 110/02-ZGO-1), Zakon o veterinarstvu (UL RS, at. 33/2001, 110/2002, 40/04), Pravilnik o zootehniakih standardih za plemensko kranjsko ebelo (UL RS 94/03), Pravilnik o ozna evanju ebel (UL RS 94/03), Pravilnik o katastru ebelje paae, ebelarskem paanem redu, prometu s ebelami in programu napovedi medenja (UL RS 94/03), Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo izvorno rodovniako knjigo za plemenske kranjske ebele (UL RS 94/03), Pravilnik o pogojih za odobritev vzrejalia  ebeljih matic, testnih postaj in priznanje drugih organizacij v ebelarstvu ter o pogojih glede reje in prometa s ebeljim plemenskim materialom (UL RS 125/03, 34/04), Pravilnik o medu (UL RS 31/2004), Pravilnik o dolo itvi obmo ij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekoloako ebelarjenje (UL RS, at. 52/03), Pravilnik o ekoloaki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma ~ivil (UL RS, at. 31/01, 52/03), Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru ~ivilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti ~ivil in surovin ~ivalskega izvora (UL RS, at. 100/99, 38/00, 71/00, 36/01, 81/02, 1/04, 15/04 (38/04  popr.), 18/04, 25/04 (34/04  popr.), 28/04), Pravilnik o ozna evanju zdravstvene ustreznosti ~ivil ~ivalskega izvora (UL RS, at. 18/04), Pravilnik o sploanem ozna evanju predpakiranih ~ivil (UL RS, at. 71/00, 71/02, 3/03), Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, prepre evanje in zatiranje varooze ebel  Varoosis apium (UL `t. 36/98). 1.4. Sodelujo i pri pripravi programa Pri pripravi programa so poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodelovale naslednje organizacije: Kmetijski inatitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana ebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica Nacionalni veterinarski inatitut, Veterinarska fakulteta, Gerbi eva 60, 1115 Ljubljana Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Mikloai eva 4, 1000 Ljubljana Zavod za gozdove Slovenije, Ve na pot 2, 1000 Ljubljana 2. UKREPI 2.1 Tehni na pomo  ebelarjem Predmet projekta Osnovni predmet projekta je priprava izobra~evalnega gradiva, usposabljanje ebelarjev, strokovna pomo  ebelarjem ter podpora investicijam v razvoj ebelarstev (panji, stacionarni ter prevozni ebelnjaki, za vzrejo matic itd.). Prvenstveno se podpira tista ebelarstva, ki s poslovnim na rtom na rtujejo obnovo ebelarstva. Izhodia e projekta Javno svetovalno slu~bo na podro ju ebelarstva v Sloveniji je potrebno dopolniti in usposobiti. Program predvideva vklju itev dveh specialistov ebelarjev za podro je kmetijskega svetovanja, enega specialista za tehnologijo ebelarstva v gozdnem prostoru in tri specialiste za tehnologijo ebelarjenja predvsem na podro ju izvajanja sploanih preventivnih ukrepov za varstvo pred ku~nimi boleznimi ebel. Delo vseh specialistov bo strokovno in organizacijsko vezano na ebelarsko zvezo Slovenije kot priznano rejsko organizacijo za kranjsko ebelo in kot tako v podrobnostih predvideno v okviru rejskega programa za leta 2005, 2006 in 2007. V okviru ebelarske zveze Slovenije, ebelarskih druatev in zdru~enj druatev je organizirano izobra~evanje, usposabljanje in izpopolnjevanje v obliki strokovnih posvetov, te ajev, seminarjev in predavanj ter kro~kov, delavnic, poletnih aol in drugih dejavnosti za spoznavanje ebelarjenja pri mladih. ebelarska zveza Slovenije je tudi pooblaa ena in registrirana izvajalka postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij v ebelarstvu po Zakonu o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Izobra~evanje za ebelarstvo izvajajo poleg ebelarske zveze Slovenije ae osnovne aole z organiziranimi ebelarskimi kro~ki in izbirnimi u nimi predmeti, ni~je in srednje poklicne ter srednje, viaje in visoke strokovne aole s specializiranimi vsebinami za podro je ebelarstva. `tudij ebelarstva poteka tudi na univerzitetni ravni. Uporabniki projekta Kon ni uporabniki projekta so v vseh pogledih slovenski ebelarji kot proizvajalci kakovostnejaega medu. Izboljaala se bo opremljenost ebelarjev, izboljaal se bo prenos znanja med strokovnjaki in ebelarji, v svetovalno delo se bo vklju ila celotna terenska mre~a javne kmetijske svetovalne slu~be, izboljaala se bo kvalifikacijska struktura slovenskih ebelarjev. Delovne faze: A1 Usposabljanje v ebelarstvu ebelarska zveza Slovenije, ebelarska druatva, zdru~enja druatev, rejske organizacije na podro ju ebelarstva in aole v okviru javnega kmetijskega izobra~evanja izobra~ujejo ebelarje na podro ju tehnologij ebelarjenja z razli nimi sistemi, vzreje ebeljih matic in ebeljih dru~in, zdravstvenega varstva, za proizvodnjo kakovostnih ebeljih pridelkov in jih usposabljajo za prodajo na trgu. Projekt podpira vse oblike izobra~evanja s podro ja proizvodnje ebeljih pridelkov, podro ja varovanja biodiverzitete ebel in s podro ja tr~enja ebeljih proizvodov. S pomo jo sredstev iz projekta se krijejo stroaki predavateljev in stroaki udele~be ebelarjev na predavanjih. Mo~ne so naslednje aktivnosti: u enje v ebelarskih kro~kih, izvajanje dobre ebelarske prakse, izobra~evanje , usposabljanje in izpopolnjevanje za naloge v ebelarstvu. Izobra~evanje, usposabljanje in izpopolnjevanje za naloge v ebelarstvu se izvaja v obliki strokovnih posvetov, te ajev, seminarjev, predavanj, delavnic in taborov. A2 Investicije v opremo V okviru tega programa se s sofinanciranjem podpira nakup didakti ne opreme, potrebne za izvedbo usposabljanja ebelarjev po tem programu. Pred za etkom investicije mora upravi enec podati izvedbeni na rt, iz katerega so razvidni cilji, ciljne skupine, vrste aktivnosti, obseg in pri akovani rezultat. A3 Svetovalno delo v ebelarstvu Z vklju itvijo svetovalne slu~be, veterinarjev specialistov in specialista za ebelarjenje v gozdu v delo na podro ju svetovanja v ebelarstvu bodo nastali dodatni stroaki. Naloge svetovalcev bodo na podro ju preventive pred ku~nimi boleznimi in higiene v ebelarstvu, ter pridelave kvalitetnih in higiensko neopore nih ebeljih pridelkov. Svetovalci, ki bodo delovali znotraj ebelarske zveze Slovenije, se bodo aktivno vklju evali v izvajanje projektov, ki so sestavni del programa ukrepov v ebelarstvu 2005-07. Pri svojem delu bodo svetovalci sodelovali z raziskovalnimi organizacijami. Izvajalci projekta Izvajalec projektov bo ebelarska zveza Slovenije. Pri akovani stroaki posameznih nalog Naloge: projektnalogeObseg v letu 2005Obseg v letu 2006Obseg v letu 2007Tehni na pomo  ebelarjem - Usposabljanje v ebelarstvu - investicije v opremo, - svetovalno delo v ebelarstvu248.000 279.000 271.000  2.2. ebelja varoza Predmet projekta Predmet projekta je proizvodnja medu brez nedovoljenih zaostankov sredstev za zaa ito ebel proti ebelji varozi. Cilj je uvajati sodobne metode zatiranja varoj v ebelarstvo in prou iti vzroke za mno~i ne propade ebeljih dru~in v jeseni in pozimi. V ta namen se s programom vzpostavlja terenska mre~a usposobljenih ebelarjev za preventivno delo prepre evanja akode zaradi varoze. Izhodia e projekta Parazit Varroa destructor je v Sloveniji prisoten od leta 1979 dalje. Pomembno je vplival na ekonomiko ebelarjenja. Za njegovo obvladovanje je ae vedno potrebna zaa ita ebeljih dru~in z registriranimi zdravili, v zadnjem asu se vse bolj uporabljajo organske kisline in hlapna olja. ebelarska zveza Slovenije pomembno vpliva na postopke ebelarjev s sprejetimi pravili enotne doktrine obvladovanja ebeljih bolezni. V ospredju doktrine je skrb za proizvodnjo ebeljih pridelkov brez zaostankov. Te~ave s ebeljo varozo se v zadnjih letih stopnjujejo zaradi pove ane rezistence varoj proti kemijskim zaa itnim snovem, zaradi drugih ebeljih bolezni ter prisotnostjo pesticidov v okolju. V okviru projekta so predvidene aktivnosti uvajanja sodobnih metod zatiranja varoj, ki zagotavljajo higiensko neopore ne ebelje pridelke. S pomo jo terenske mre~e svetovalcev bomo ugotavljali in spremljali stopnjo napadenosti dru~in z varojo. Na osnovi analize ugotovitev na terenu bo mogo e z ustreznimi ukrepi prepre evati prekomerno propadanje ebeljih dru~in. Uporabniki projekta Uporabniki projekta so slovenski ebelarji. Delovne faze projekta: B1 Usposabljanje na podro ju preventive varoje Naloga se bo izvajala na osnovi izvedbenega programa, ki ga pripravi ebelarska zveza Slovenije. Program se bo izvajal v sodelovanju s ebelarskimi druatvi. B2 Organiziranje delavnic in demonstracij Spremljanje napadenosti ebeljih dru~in z varojo v posameznih ebelarstvih, uvajanje preventivnih ukrepov in uporaba rezultatov za izvajanje preventivnih ukrepov. Izvedba naloge bo pripomogla k obnavljanju in pove evanju stale~a ebeljih dru~in. B3 Evidentiranja uspeanosti izvajanja programa Glede rezultatov izvedbe projekta bo v drugem in tretjem letu izvajanja opravljena analiza. Izvajalci projekta Izvajalci projekta bodo priznana rejska organizacija v ebelarstvu, ebelarska druatva in podro ne ebelarske zveze. Preventiva varoze bo potekala na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Pri akovani stroaki posameznih nalog projektnalogeObseg v letu 2005Obseg v letu 2006Obseg v letu 2007 ebelja varoza-usposabljanje na podro ju preventive varoze - organiziranje delavnic in demonstracij - evidentiranje uspeanosti izvajanja programa 110.000 86.000 75.000  2.3. Racionalizacija premestitev ebel Predmet projekta V zadnjem desetletju se je v Sloveniji zelo pove alo atevilo ebelarjev, ki izkoria ajo razli ne ebelje paae s prevozi ebel. Za ta namen imajo ebelarji specifi en na in prevozov ebel na paao z namenskimi vozili za prevoz ebel, ki omogo ajo hitro preva~anje na razli ne lokacije, hkrati pa izredno dobro a itijo panje pred vremenskimi vplivi in drugimi akodljivci. Za slovenske razmere je smiselno spodbujati za asne prevoze ebel na paao z namenskimi vozili za prevoz ebel (samostojna prevozna sredstva, zabojniki razli nih vrst in velikosti, prikolice in polprikolice ter zlo~ljivi premestitveni ebelnjaki) pri emer je zaradi zastarelosti namenskih vozil za prevoz ebel nujno spodbuditi njegovo obnovitev in posodobitev. Prav tako je oprema prevoznih ebelnjakov zelo zastarela. Za pravo asne premike prevoznih ebeljih enot morajo ebelarji prevozniki vedeti kakane so trenutne paane razmere na posameznih pasia ih, na katerih pa je potrebno zagotavljati tudi ustrezne fizi ne pogoje za namestitev prevoznih ebeljih enot. Zaradi postavitve prevoznih ebeljih enot na primernih lokacijah za dobre donose medu je zato potrebno izvesti projekt ureditve stojia  ( velikosti 20 x 20 m). Izhodia e projekta Zagotavljanje zadostnih koli in ebeljih proizvodov je slovenskim ebelarjem omogo eno s prevozi ebel na paao. Brez ustreznega sistema opazovanja in napovedovanja ter zagotavljanja fizi nih pogojev na samih pasia ih kot tudi ustreznih prevoznih sredstev (trenutno je v Sloveniji 1200 ve jih prevoznih enot) si ni mogo e zamialjati optimalne izrabe naravnih danosti pasia  in s tem ekonomske uspeanosti ebelarjenja. Za pravo asno obvea anje ebelarjev preva~evalcev o trenutnih paanih razmerah je potrebno stalno dopolnjevati in vzdr~evati sistem opazovanja in napovedovanja ebeljih paa. Prav tako je za ustrezno razporejanje ebel na pasia ih potrebno vzpostaviti in vzdr~evati stojia a za prevozne ebelje enote. Za fizi no izvajanje strokovnih nalog pri zagotavljanju pogojev in razporejanju prevoznih ebeljih enot je potrebno zagotoviti sredstva za pokritje materialnih stroakov, ki pri izvajanju teh del nastanejo. Uporabniki projekta Uporabniki projekta so ebelarji preva~alci in izvajalci paanih redov. Delovne faze C1 Opazovalno napovedovalna slu~ba Na podlagi tega programa se podpira delovanje opazovalno napovedovalne slu~be. V letih 2005, 2006 in 2007 se na rtuje vzdr~evanje (obnova ebeljih panjev, tehtnic, lesenih ohiaij, ebeljih dru~in, ~eleznih ohiaij in druge opreme) za 30 ro nih opazovalnih mest in pla ilo stroakov opazovalcev, dolo enih v na rtih ebelarskih paanih redov, ki dnevno spremljajo dinamiko medenja in jo sporo ajo slu~bi za opazovanje in napovedovanje medenja ter 30 elektronskih opazovalnih enot. Upravi enec do teh sredstev je Opazovalno napovedovalna slu~ba. C2 Izgradnja stojia  Na podlagi tega programa se podpira izgradnja stojia  za prevozne enote v gozdnem prostoru. V letih 2005, 2006 in 2007 se na podlagi tega programa na rtuje investicije vzpostavitev in vzdr~evanje stojia  prevoznih ebeljih enot v skladu s potrjenimi ebelarskimi paanimi redi. Prednost pri delitvi sredstev se dolo i glede na dinamiko sprejema prevoznih ebeljih enot v zadnjih petih letih. Upravi enec do teh sredstev je ebelarska zveza Slovenije, ki s tako pridobljenimi sredstvi financira izvedbo projekta za delovno fazo stalnega zagotavljanja ustreznega atevila stojia  in njihovega vzdr~evanja Zavodu za gozdove Slovenije. Izvajalci projekta Izvajalec projekta za delovno fazo dopolnitve in izvajanje sistema opazovanja in napovedovanja ebeljih paa je ebelarska zveza Slovenije z upravljavci paanih redov na terenu. Izvajalec projekta za delovno fazo stalnega zagotavljanja ustreznega atevila stojia  prevoznih ebeljih enot in njihovega vzdr~evanja je upravljavec prometne infrastrukture v gozdnem prostoru  Zavod za gozdove Slovenije. Pri akovani stroaki posameznih nalog projektnalogeObseg v letu 2005Obseg v letu 2006Obseg v letu 2007Racionalizacija premestitev ebel - opazovalno napovedovalna slu~ba -izgradnja stojia  v gozdnem prostoru80.000 31.000 31.000  2.4. Obnova ebeljega fonda Predmet projekta ebele so v zadnjem asu izpostavljene atevilnim novim akodljivim vplivom okolja. V prvi vrsti gre za probleme povezane s ebeljo varozo in z njo povezanih bolezni, poleg tega se pojavljajo znaki akodljivega delovanja fitosanitarnih sredstev in drugi akodljivi vplivi iz okolja. Posledi no so lahko prizadete ebele, ki ve inoma propadajo v obdobju zimskega mirovanja. Spodbujanje proizvodnje rezervnih ebeljih dru~in, paketnih rojev in vzreje matic so dobra tr~na prilo~nost za obnovo ebeljega fonda. Obnova ebeljega fonda se izvaja s pomo jo javnega razpisa, ki opredeli vsebino vlog, na in zbiranja vlog, na in odlo anja o upravi enosti vlog in pogoje izvajanja predlaganih vsebin. V osnovi so vse vloge vezane na izdelani poslovni na rt vlagatelja. Izhodia e projekta V Sloveniji propade vsako zimo ve  kot 10 % ebeljih dru~in. V kolikor gre za propad posami nih panjev znotraj ebelarstva, izguba ve inoma ni evidentirana. ebelarji namre  v takih primerih nadomestijo izpad z vklju itvijo rezervnih dru~in v proizvodnjo oziroma z nakupom ebel. V kolikor pa so izgube ve je, je lahko posledica opustitev ebelarjenja ali pa drasti no zmanjaanje atevila ebeljih dru~in. V Sloveniji je ~e dobro zgrajen sistem organizacije in priznavanja vzrejalia  ebeljih matic, ebelje dru~ine se tr~ijo le v omejenem obsegu, na rtne proizvodnje paketnih rojev ae ni. V skladu s strateakimi atudijami so v Sloveniji dobre mo~nosti za vzrejo ebeljih matic, del od teh tudi vklju enih v paketne roje. Predvideva se, da bodo slovenski ebelarji potrebovali za vzdr~evanje lastnega obstoje ega fonda gospodarskih ebeljih dru~in do 30.000 matic oziroma rezervnih dru~in na leto. Zootehniaka zakonodaja je na podro ju ebelarstva implementirana s pravilniki o: ozna evanju ebel, zootehniakih standardih za plemensko kranjsko ebelo, pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo izvorno rodovniako knjigo za plemenske kranjske ebele, pogojih za odobritev vzrejalia  ebeljih matic, testnih postaj in priznanje drugih organizacij v ebelarstvu, pogojih glede reje in prometa s ebeljim plemenskim materialom, selekcijskih postopkih v zrejalia ih ebeljih matic, pogojih za promet s ebeljim genetskim materialom, katastru ebelje paae, ebelarskem paanem redu, prometu s ebelami in programu napovedi medenja. Normativna ureditev program obnove ebeljega fonda v polnosti podpira. Ravno tako so se na nivoju dr~ave uspeano uveljavile strokovne slu~be na podro ju vzreje ebel (Kmetijski inatitut Slovenije), zdravstvenega varstva ebel (Nacionalni veterinarski inatitut) in organizacije izkoria anja ebelje paae (Opazovalno napovedovalna slu~ba). Uporabniki projekta Uporabniki projekta so slovenski ebelarji, ki letno vzredijo do 1.500 matic ali ebeljih dru~in. Delovne faze D1 Investicijsko spodbujanje vzreje matic Projekt podpira organiziranje in vodenje testnih postaj (predvidoma dve ali tri), regionalnih povezav v katerih bo potekala vzreja matic in spremljanje kvalitete obstoje ega fonda, zamenjavo in nadomestitev izgub. Z izboljaanjem opreme na obstoje ih vzrejalia ih ebeljih matic in vklju itvijo novih vzrejalia  se bo atevilo vzrejenih matic pove alo, izboljaala se bo kvaliteta vzrejenega materiala. Upravi enci bodo ebelarji ali ebelarska zdru~enja, vklju ena v program obnove ebeljega fonda. D2 Investicijsko spodbujanje proizvodnje paketnih ebel V letu 2005 se na podlagi tega programa na rtuje investicije uvajanje proizvodnje paketnih rojev. V letih 2006 in 2007 pa bo proizvodnja paketnih rojev in rezervnih dru~in uveljavljena, stalna praksa in eden od na inov obnove ebeljega fonda. Na podlagi programa se bo vzpodbujalo ebelarje, lane priznane rejske organizacije za kranjsko ebelo, da proizvajajo paketne ebele. S pove anjem ebeljega fonda bo mo~nost formiranja rezervnih ebeljih dru~in in paketnih ebel, ki bodo namenjene podro jem, kjer nimajo zadostne lastne vzreje ebel. Proizvodnja paketnih ebel bo potekala tudi v okviru vzrejalia  ebeljih matic in testnih postaj v Sloveniji. Sofinancira se prvi nakup in redna zamenjava matic znotraj testne postaje za potrebe ohranjanja ekotipov kranjske ebele. Izvajalci projekta Vse delovne faze se izvajajo v skladu z vlogami na javni razpis. Upravi enec za oddajo vlog je priznana rejska organizacija za kranjsko ebelo. Predmet razpisa je sofinanciranje nakupa opreme za proizvodnjo matic in paketnih ebel ter obnovo stale~a ebeljih dru~in. Pri akovani stroaki posameznih nalog projektnalogeObseg v letu 2005Obseg v letu 2006Obseg v letu 2007Obnova ebeljega fonda- inv. spodbude v vzrejo matic - inv. spodbude v vzrejo paketnih rojev85.000 149.000 151.000  2.5. Kakovost medu Predmet projekta Kriteriji kakovosti medu so vse bolj pomembni. Slovenskim ebelarjem se na podlagi tega programa ponuja ustrezna podpora v laboratorijskih analizah njihovega pridelanega medu  za 600 vzorcev letno. Podporo bodo lahko koristili predvsem ebelarji na prostovoljni osnovi. To pomeni, da si bodo ~e pred oddajo medu v promet zagotovili verodostojno informacijo o kakovostnih parametrih medu. Izhodia e projekta ebelarska zveza Slovenije je ~e vzpostavila interni sistem kontrole s kontrolnimi pregledi medu. Rezultati teh pregledov so zgolj svetovalne in orientacijske narave. ebelarji so se tako v zadnjih letih veliko nau ili o svojem medu. Svoje so k temu pripomogla tudi atevilna ocenjevanja senzori nih lastnosti medu (Semi , Sejem v Gornji Radgoni, ocenjevanje v Raki anu, v Naklem, v Polju pri Ljubljani, v Se~ani, itd& ). `iroka paleta medu razli nega botani nega izvora se je v ve  letih porazdelila v sedem razredov: akacijev, cvetli ni, smrekov, hojev, lipov, kostanjev in gozdni med. Laboratorijske usluge ob za ebelarja primerni ceni so zelo dobrodoale za dvig kakovosti pridelanega medu. ebelarji bodo na podlagi tega programa lahko koristili delno ali polno analizo fizikalno-kemijskih in mikroskopskih lastnosti svojega medu. Uporabniki projekta Uporabniki tega projekta so ebelarji, ki bodo lahko izkoristili mo~nost sofinanciranja fizikalno-kemijskih in mikroskopskih analiz svojega medu preko ocenjevanj in sistema interne kontrole medu. Delovne faze E1 Interna kontrola medu Na podlagi tega programa bo mogo e sofinancirati fizikalno-kemijske in mikroskopske analize medu. E2 Senzori no ocenjevanje medu Organizatorjem ocenjevanja se krijejo organizacijski stroaki senzori nega ocenjevanja medu. Pri senzori nem ocenjevanju se pla uje stroake, ki nastanejo pri izdelavi senzori ne ocene medu na ocenjevanju, meritev vsebnosti vode v medu, meritev elektrolitske prevodnosti medu in HMF vrednosti. Izvajalci projekta Izvajalec celotnega projekta je ebelarska zveza Slovenije, izvajalca laboratorijskih analiz pa se izbere na podlagi javnega razpisa. Sofinancira se do 80% cene fizikalno  kemijske in mikroskopske analize ter senzori ne ocene. Pri senzori nem ocenjevanju se pla uje stroake, ki nastanejo pri izdelavi senzori ne ocene medu na ocenjevanju (meritev vsebnosti vode v medu, meritev elektrolitske prevodnosti medu, HMF) in stroake fizikalno-kemijskih analiz medu. Pri akovani stroaki posameznih nalog projektnalogeObseg v letu 2005Obseg v letu 2006Obseg v letu 2007Kakovost medu-interna kontrola - senzori no ocenjevanje62.000 59.000 60.000  2.6. Aplikativne raziskave v ebelarstvu Predmet projekta Vsak med vsebuje dolo eno sestavo cvetnega prahu, ki predstavlja zna ilne rastlinske vrste na geografskem podro ju. Predmet projekta je izdelava raziskave prisotnosti pelodnih zrn v vzorcih slovenskega medu. Rezultat raziskave bo zbirka podatkov o pelodu v medu, ki bo omogo ala razlikovanje slovenskega medu od medu iz ostalih geografskih podro ij. Nosilec projekta je ebelarska zveza Slovenije, ki definira namene in cilje raziskovalne naloge karakterizacije slovenskega medu ter pripravi javni razpis za izvedbo le-te. Izvajalec raziskovalne naloge o prisotnosti pelodnih zrn v vzorcih slovenskega medu je raziskovalna institucija, izbrana na podlagi javnega razpisa. Izhodia e projekta Vsako pridelovalno podro je odlikuje specifi na rastlinska vegetacija, na kateri ebele nabirajo mano, nektar in cvetni prah in opredeljuje med po botani nem izvoru. Struktura cvetnega prahu v medu je torej dolo ena s sestavo vegetacije na dolo enem obmo ju, kar omogo a dolo itev obmo ja pridelave in izvora medu. Uporabniki projekta Uporabniki projekta so slovenski ebelarji. Delovne faze V letih 2005, 2006 in 2007 se sredstva investirajo v sofinanciranje izdelave projekta karakterizacije in oblikovanje zbirke slovenskih medov ter razvoja drugih ebeljih proizvodov, pridelanih v Sloveniji, ter raziskav uporabe ebeljih proizvodov, pridelanih v Sloveniji. Delo bo razdeljeno v posamezne faze; priprava strokovnih osnov ter materiala in metod dela, izvedba raziskovalnega dela s primerjavami podobnih raziskav v tujini in izdelava zbirke karakteristik razli nih vrst medu. V zadnji fazi bo uporaba in uvajanje rezultatov v prakso. Izvajalci projekta Nosilec projekta je ebelarska zveza Slovenije. Pri akovani stroaki posameznih nalog projektnalogeObseg v letu 2005Obseg v letu 2006Obseg v letu 2007Aplikativne raziskave v ebelarstvu- karakterizacija slovenskih medov -razvoj drugih ebeljih proizvodov -raziskave uporabe ebeljih proizvodov56.000 36.000 54.000  3. PREGLED PREDVIDENIH STRO`KOV PO POSAMEZNIH PROJEKTIH projekt predvideni obseg 2005predvideni obseg 2006predvideni obseg 2007tehni na pomo  ebelarjem248.000 279.000 271.000  ebelja varoza110.000 86.000 75.000 racionalizacija premestitev 80.000 31.000 31.000 obnova ebeljega fonda85.000 149.000 151.000 kakovost medu62.000 59.000 60.000 Aplikativne raziskave v ebelarstvu56.000 36.000 54.000 SKUPAJ V SIT641.000 640.000 642.000  PRILOGA: STRUKTURA EBELARSKEGA SEKTORJA V RS (2003) 1. Panji in ebelarji Panji pri poklicnih ebelarjih: 17.767 Skupno atevilo panjev: 143.152 `tevilo poklicnih ebelarjev (a): 69 `tevilo vseh ebelarjev: 7.955 Vir: NVI, ZS 2. Prodajna struktura Proizvodnja (b): neposredna prodaja na domu: 1200 t neposredna prodaja medu v trgovino: 200 t prodaja odkupovalcem medu : 350 t prodaja predelovalni industriji: 700 t Stanje uvoza in izvoza od 1.1. 2003 do 31. 12. 2003 (Vir: SURS) Uvoz: 73.115 kg Izvoz: 220.257 kg 3. Cene Cena 1 kg uvo~enega medu: 629,63 SIT/kg (Vir: SURS) Cena 1 kg izvo~enega medu: 890,60 SIT/kg (Vir: SURS) 4. Stroaki proizvodnje in priprave medu za trg Fiksni stroaki na ebeljo dru~ino na leto stroaki amortizacije ebelnjaka: 1.254,00 SIT stroaki amortizacije panjev: 613,00 SIT stroaki amortizacije to ila: 329,00 SIT Variabilni stroaki na ebeljo dru~ino: stroaki kontrole ebelje varoze: - storitve in zdravila: 1.254,00 SIT - delo: 525,00 SIT - skupaj: 1.779,00 SIT stroaki zimskega krmljenja: - poraba sladkorja: 1.743,00 SIT - delo (0,618 ure): 653,00 SIT - skupaj: 2.396,00 SIT stroaki pakiranja in skladia enja: - materialni stroaki: 1.200,00 SIT - amortizacija posod: 343,00 SIT - amortizacija prostorov: 1.073,00 SIT - delo (0,681 ure): 720,00 SIT - skupaj: 3.336,00 SIT stroki prevozov: - stroki prevozov z osebnim avtomobilom: 926,00 SIT - stroki prevozov z gospodarskim vozilom: 386,00 SIT - skupaj: 1.312,00 SIT 5. Kakovost medu Potrdila o posebnih lastnostih: Uredba Sveta (EGS) t. 2082/92 Oznaka porekla: Uredba Sveta (EGS) t. 2081/92 Geografske ozna be: Uredba (EGS) at. 2081/92 poklicni ebelar je tisti, ki ima ve  kot 150 panjev e je mo~no se pove vrsto medu ter velikost gospodarstva STRUKTURNI UKREPI V EBELARSTVU V SLOVENIJI V okviru izvajanja kmetijske strukturne politike, sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada so v RS V LETIH 2004  2006 na podro ju ebelarstva predvideni naslednji ukrepi: Nalo~be v kmetijska gospodarstva Mo~na je podpora nalo~bam v primarno pridelavo medu in ostalih ebeljih proizvodov ter vzrejo ebeljih matic in sicer za naslednje vrste nalo~b kmetijskih gospodarstev: novogradnja ali adaptacija objektov oziroma prostorov namenjena skladia enju, dodelavi in pripravi medu in ostalih ebeljih proizvodov za trg ter vzreji ebeljih matic, postavitev stacionarnih objektov ( ebelnjakov), nakup novih ebeljih panjev z najmanj 210 dm2 povraine satov na panj, vendar najve  do atevila kupljenih ebeljih dru~in, nakup kontejnerjev za prevoz ebeljih panjev, prvi nakup ebeljih matic in ebeljih dru~in. Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu  alternativni dohodkovni viri. Mo~na je podpora nalo~bam v predelavo medu na kmetijah. DR}AVNE POMO I V EBELARSTVU V SLOVENIJI Dr~avne pomo i na podro ju ebelarstva so v RS na nivoju ob in in sicer v treh oblikah: podpora delovanju strokovnim druatvom s podro ja ebelarstva, podpora zatiranju najbolj pogostih ebeljih bolezni (zdravljenje in preventiva), izobra~evanje. Upravi enci do sredstev so ebelarska druatva, ki sredstva dodeljujejo kon nim porabnikom  ebelarjem. OMEJITEV SREDSTEV Sredstva se ne dodelijo vlagatelju zahtevka, ki je za isti namen, kakor ga navaja v zahtevku za pridobitev sredstev po programu, ~e prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije. Ob ine od upravi encev zahtevajo izjave, da za posamezne namene niso pridobili sredstev iz dr~avnega prora una ali mednarodnih virov oziroma koliko teh sredstev so iz teh virov za dolo en namen ~e prejeli. Viaina skupne dodeljene pomo i iz vseh virov ne sme presegati dovoljnene intenzivnosti oziroma viaine pomo i po posameznih namenih, kot so opredeljene v posameznih pravnih podlagah ob in. Program ukrepov na podro ju ebelarstva v RS za obdobje 2005-2007, 14.05.2004 STRAN  PAGE 19 OD  NUMPAGES 19 STRANI t&`b "XZ\^f̸Ԯzf\0JaJmHnHu&j>*B*UmHnHphu#56\]aJmHnHsH tH uj1UmHnHujUmHnHumHnHu0JaJ$mHnHu&j>*B*UmHnHphu0JmHnHuj0JUmHnHu mHnHu0J j0JUCJ 5CJ$\ jU$   $ p#a$$a$dh7>8:t&(T P B , f#  f#  f#  f# $a$$a$fh>@BDjlnB D F x z | ҷ𷯩އҷ𷯩sejUmHnHu&j>*B*UmHnHphujUmHnHu&j>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHuj0JUmHnHuj'UmHnHujUmHnHumHnHu0JaJmHnHu5\aJmHnHsH tH u'| ~    D F H J L N P R T ȮߤȂxjjUmHnHu0JaJ$mHnHu&j>*B*UmHnHphuj UmHnHu0JaJmHnHu&j>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHu5\aJmHnHsH tH uj0JUmHnHujUmHnHumHnHu#  " $ ^ ` b   6 8 : < > @ B D ؾബoجaWmHnHsH tH ujUmHnHu&jp>*B*UmHnHphu5\aJmHnHsH tH ujUmHnHujUmHnHumHnHu0JaJmHnHu&jz>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHuj0JUmHnHu#56\]aJmHnHsH tH u"D F | ~ " $ & ( N P R ȼȮȼФȼȂȼФnȼ&jR!>*B*UmHnHphuj UmHnHu&j\ >*B*UmHnHphumHnHsH tH ujUmHnHujUmHnHumHnHuj0JUmHnHu&jf>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHu) "$&(*,.0fhjl$&(*XZ\ѿѿޗѿѿuѿj#UmHnHu&j>#>*B*UmHnHphuj"UmHnHu&jH">*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHumHnHsH tH uj0JUmHnHumHnHujUmHnHuj!UmHnHu*\tdb$\Rb 4 !"" f#  f# PRTVXZ\^`<>@Bϵ߫ץבσ߫ץoe0JaJmHnHu&j &>*B*UmHnHphuj%UmHnHu&j*%>*B*UmHnHphu mHnHumHnHsH tH uj$UmHnHujUmHnHumHnHu0JmHnHuj0JUmHnHu&j4$>*B*UmHnHphu&  246hjlnprtvx  ѺіވѺtѺfj(UmHnHu&j (>*B*UmHnHphuj'UmHnHu0JaJmHnHu&j'>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHu5\aJmHnHsH tH uj0JUmHnHumHnHujUmHnHuj&UmHnHu%PRTVz|~"$&XZ\^`bdfhྲྲnྲ&j*>*B*UmHnHphujs*UmHnHu&j)>*B*UmHnHphuj})UmHnHujUmHnHumHnHu&j)>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHuj0JUmHnHumHnHsH tH u+  LNPRABC\]^_`abcdѿѿޗѿѿuѿjU-UmHnHu&j,>*B*UmHnHphuj_,UmHnHu&j+>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHumHnHsH tH uj0JUmHnHumHnHujUmHnHuji+UmHnHu* !"#$%&ABCHJL~ϵ߫ץבσ߫ץoe0JaJmHnHu&j/>*B*UmHnHphujA/UmHnHu&j.>*B*UmHnHphu mHnHumHnHsH tH ujK.UmHnHujUmHnHumHnHu0JmHnHuj0JUmHnHu&j->*B*UmHnHphu&~NPRVXZ\^`ѺіވѺtѺfj#2UmHnHu&j1>*B*UmHnHphuj-1UmHnHu0JaJmHnHu&j0>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHu5\aJmHnHsH tH uj0JUmHnHumHnHujUmHnHuj70UmHnHu%:<>@dfhDFHLNPRTVྲྲnྲ&j4>*B*UmHnHphuj4UmHnHu&j3>*B*UmHnHphuj3UmHnHujUmHnHumHnHu&j2>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHuj0JUmHnHumHnHsH tH u+(*,.rtv "TVX\^`bdfѿѿޗѿѿuѿj6UmHnHu&jv6>*B*UmHnHphuj5UmHnHu&j5>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHumHnHsH tH uj0JUmHnHumHnHujUmHnHuj5UmHnHu*  DFHJϵ߫ץב߇yjץV&jX9>*B*UmHnHphu5\aJmHnHsH tH uj8UmHnHu0JaJmHnHu&jb8>*B*UmHnHphu mHnHumHnHsH tH uj7UmHnHujUmHnHumHnHu0JmHnHuj0JUmHnHu&jl7>*B*UmHnHphu!LNP& ( * . 0 2 4 6 8 n p r t 󰪰~󰪰j&jD;>*B*UmHnHphumHnHsH tH uj:UmHnHu&jN:>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHu5\aJmHnHsH tH uj9UmHnHujUmHnHumHnHu0JaJmHnHuj0JUmHnHu% !!!!B!D!F!x!z!|!!!!!!!!!!!!!!""""" """$"&"\"^"ѿѿޗѿѿuѿj=UmHnHu&j0=>*B*UmHnHphuj<UmHnHu&j:<>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHumHnHsH tH uj0JUmHnHumHnHujUmHnHuj;UmHnHu*^"`"b"""""""""""""2#4#6#8#############$$&$($*$N$P$R$$ϵ߫ץבσ߫ץo&j@>*B*UmHnHphuj?UmHnHu&j?>*B*UmHnHphu mHnHumHnHsH tH uj>UmHnHujUmHnHumHnHu0JmHnHuj0JUmHnHu&j&>>*B*UmHnHphu&"""#$^%&&R''(L) **+T,,-J../Z0L18223&455 f#  f#  f# $$$$$$$$$$$$$%%%P%R%T%X%Z%\%^%`%b%%%%%%%%%%%&&ѿћލ~ѿjћ\jyBUmHnHu&jA>*B*UmHnHphu5\aJmHnHsH tH ujAUmHnHu0JaJmHnHu&jA>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHumHnHsH tH uj0JUmHnHumHnHujUmHnHuj@UmHnHu$&&&& &@&B&D&F&f&h&j&&&&&&&&&&&&&&'''D'F'H'L'N'P'R'T'V'''ܺ܂ܺtjeDUmHnHu&jC>*B*UmHnHphumHnHsH tH ujoCUmHnHujUmHnHumHnHu&jB>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHu5\aJmHnHsH tH uj0JUmHnHu&''''''''''''''(6(8(:(<(T(V(X(((((((((((((() ) )>)ϵ߫ץבσ߫ץo&jF>*B*UmHnHphujQFUmHnHu&jE>*B*UmHnHphu mHnHumHnHsH tH uj[EUmHnHujUmHnHumHnHu0JmHnHuj0JUmHnHu&jD>*B*UmHnHphu&>)@)B)F)H)J)L)N)P)))))))))**** * ***F*H*J*L*p*r*t************ѿѿޗѿѿuѿj3IUmHnHu&jH>*B*UmHnHphuj=HUmHnHu&jG>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHumHnHsH tH uj0JUmHnHumHnHujUmHnHujGGUmHnHu****<+>+@+r+t+v+z+|+~++++++++,,,F,H,J,N,P,R,T,V,X,,,,,,,,ͳߤߜtߤߜ`ߜ&jK>*B*UmHnHphujKUmHnHu&jJ>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHu5\aJmHnHsH tH uj)JUmHnHujUmHnHumHnHu0JaJmHnHuj0JUmHnHu&jI>*B*UmHnHphu%,,,,,,,,,,2-4-6-8-\-^-`--------------.. .<.>.@.D.F.H.J.L.N...ѿѿѿѿuѿjNUmHnHu&jM>*B*UmHnHphuj MUmHnHu&jL>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHumHnHsH tH uj0JUmHnHujUmHnHujLUmHnHumHnHu+............... /"/$/&/J/L/N//////////////000L0ϵ߫ץבσ߫ץoe0JaJmHnHu&jhP>*B*UmHnHphujOUmHnHu&jrO>*B*UmHnHphu mHnHumHnHsH tH ujNUmHnHujUmHnHumHnHu0JmHnHuj0JUmHnHu&j|N>*B*UmHnHphu&L0N0P0T0V0X0Z0\0^000001 1 1>1@1B1F1H1J1L1N1P11111111*2ѺіވvѺbі&jTR>*B*UmHnHphu#56\]aJmHnHsH tH ujQUmHnHu0JaJ$mHnHu&j^Q>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHu5\aJmHnHsH tH uj0JUmHnHumHnHujUmHnHujPUmHnHu *2,2.222426282:2<2r2t2v2x2222222222222 3"3$3&3P3R3T33333333ѿѷѷޏхѷqѷcхjTUmHnHu&j@T>*B*UmHnHphumHnHsH tH ujSUmHnHu&jJS>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHu#56\]aJmHnHsH tH uj0JUmHnHumHnHujUmHnHujRUmHnHu&3333333333444 4"4$4&4(4*4`4b4d4f444444455555 5@5B5D5F5f5h5j55ɽɯɽɽɃɽoɽ&j"W>*B*UmHnHphujVUmHnHu&j,V>*B*UmHnHphumHnHsH tH ujUUmHnHujUmHnHumHnHu&j6U>*B*UmHnHphu mHnHu0JmHnHuj0JUmHnHu*5555555588xAzA|AAAB5555555&6(688;;2?4?"A$AxAzA|AAAAA $$Ifa$ & F$a$$a$AAAAAAAAB[ULLLL[L $$Ifa$$If$$IflrI=1%064 laB"B*B2B:B* B*phCJaJ7B*CJph B*CJph B*ph * B*\ph\6CJCJ\ * B*ph5\5CJcHdhq&mHnHu mHnHuBnBoo>p@pTpVppppprrFsHsnspsrxtx~~$& "$a$$a$$h^ha$$ & F a$"`b(nVX,.Бґhj$ & Fa$$a$ʒڒ 0TV@D$$IfTFrP#X 233 t04 Fa $$Ifa$ $$Ifa$$a$Vȓ8LNbv$If $$Ifa$ vxzȔʔʗ̗USSNLNNN$a$$$IfTF>rP#X 233 t04 Fa̗Z\68`bLNΤФ.0 p#$a$$a$ܧާ Dh $$Ifa$ $$Ifa$$a$hj4WNHHHHNN$If $$Ifa$$$IfTFrP#X 233 t04 Faʩ̩Ω BDNIGIEI$a$$$IfTFrP#X 233 t04 Fa $$Ifa$DrtƳȳ 68ƻȻ*,fh$a$(6Z~ $$Ifa$ $$Ifa$.zWNHHHNNN$If $$Ifa$$$IfTFrcm$ 122 t04 FaWUUPNPPP$a$$$IfTFrcm$ 122 t04 Fa(*d^:(PR "XZ<>$ & Fa$$a$TVft $$Ifa$ $$Ifa$$a$NWNHHNNN$If $$Ifa$$$IfTFrP#X 233 t04 Fa46 RTVXV\HJVX "\PR(*h~'N),,//22ƻƻƻƻƻƻH*5\CJB*CJOJQJph6CJOJQJB*CJOJQJph CJOJQJ56B*CJOJQJph5CJOJQJ 5CJ\5CJCJ\ B*ph B*ph>*CJ>&(46WRPRNRRR$a$$$IfTFrP#X 233 t04 Fa6\^hBDjl68 $a$ VXhv $$Ifa$ $$Ifa$$a$$VhzWTNHHNNNW$If $$Ifa$$$IfTFrP#X@33 t04 Fa& ' & (     $ & @ B `b$a$`br $$Ifa$ $$Ifa$$a$6|$6HWNHHHNNN$If $$Ifa$$$IfTFrP#X 233 t04 FaHJLNWRRMRG> $$Ifa$$If$a$$a$$$IfTFrP#X 233 t04 Fa*VX$Ifl$$IfF,\. Op#64 Fa $$Ifa$ "\n $$Ifa$$Ifl$$IfF\. Op#64 Fa,>PR( $$Ifa$$Ifl$$IfF\. Op#64 Fa(*,.02468:<>@BD^$^a$$a$l$$IfF\. Op#64 FaDFHJLNPRTVXZ\^`bdfhP$a$$^a$68df&l 01CDLPh248     8!!!!! "f""""&#p##$($B$C$V$$$$$$$5%6%f%g%g%<&>&@&B&& '"'$'|'~'L)N))*8,,--F.H.// $ & F h & F# & F$h^ha$$a$ p#  & F p#///00111122222h4j47788<8=8>8?8 $$dNa$ &dP p#$1$$a$ & F $ 2h478888 8!8%8&808183848;8?8