Skoči na vsebino

NOVICA

MKO objavil prvi osnutek Programa razvoja podeželja 2014–2020 in odprl široko javno razpravo

Ljubljana, 5. 7. 2013 – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je danes objavilo prvi osnutek 1,1 milijarde evrov vrednega Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020) in s tem odprlo široko javno razpravo, ki bo trajala do vključno 5. 8. 2013. Rezultati javne razprave bodo javnosti predstavljeni na sejmu AGRA v Gornji Radgoni konec avgusta. V primerjavi s programskim obdobjem 2007–2013, prihodnji PRP 2014–2020 uvaja zelo pomembne konceptualne spremembe, s katerimi želimo v največji možni meri zagotoviti odmik od zgodovinskih alokacij in prvenstveno zagotoviti večjo ciljno osredotočenost in usmerjenost v rezultate. MKO bo vsebino bodočega PRP 2014–2020 predstavil 10. 7. 2013 v Hočah (osnutek programa - www.program-podezelja.si/).

Prihodnji PRP 2014–2020 se v pretežni meri financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki prispeva 837.700.000 evrov, preostali del sredstev dodaja Slovenija iz državnega proračuna. EKSRP je skupaj s preostalimi strukturnimi in kohezijskim skladom ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo vključen v t.i. »skupni strateški okvir EU skladov« in s tem neposredno vpet v doseganje ciljev Strategije Evropa 2020.


EKSRP in tudi politika razvoja podeželja je s tem prvič v svoji zgodovini tako jasno opredeljena kot razvojna politika, ki prispeva k doseganju ciljev na ravni EU kot celote. Rezultati, ne le učinkovitost porabe razpoložljivih sredstev, bodo merilo uspešnosti te politike. Pogojevanje z uspešnostjo, značilno za strukturne sklade, se s tem prenaša tudi v sistem izvajanja politike razvoja podeželja.


Ključne nacionalne usmeritve prihodnjega PRP 2014–2020 so:

  • prenos znanja in inovacij,
  • prestrukturiranje v smeri povečanja produktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blažitve in prilagoditve na podnebne spremembe,
  • spodbujanje razvoja kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig ter dviga kakovosti,
  • razvoj endogenih potencialov podeželja in delovnih mest.

Omenjena štiri težišča PRP 2014–2020 se tesno povezujejo s šestimi prednostnimi nalogami EU na področju politike razvoja podeželja, Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/2011), operativnimi programi za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 ter tudi vsemi ključni strateškimi dokumenti, ki opredeljujejo razvoj Slovenije proti letu 2020.

 

Ključni konceptualni premiki v vsebini prihodnjega PRP 2014–2020 glede na programsko obdobje 2007–2013 so naslednji:

  • Podnebne spremembe, skrb za okolje in inovacije bodo sedaj neločljiv element vseh ukrepov prihodnjega PRP 2014–2020. Delitve programa na posamezne osi ni več, vsi ukrepi morajo prispevati k uveljavljanju večnamenskega modela razvoja kmetijstva, ki bo moralo istočasno zasledovati tako večjo ekonomsko kot tudi okoljsko učinkovitost (torej proizvesti več z manj viri in vplivi na okolje).
  • Prenos znanja in inovacij je postavljen v središče prihodnjega PRP 2014–2020, ki podpira vse ostale prednostne usmeritve PRP 2014–2020. V tem okviru bodo ključni ukrepi, povezani z dvigom usposobljenosti, večjo dostopnostjo do specializiranega svetovanja ter tesnejšimi povezavami med raziskavami in kmetijsko prakso. Eden od povsem novih vidikov prenosa znanja in inovacij, ki ga uvaja evropska politika razvoja podeželja, so operativne skupine Evropskega inovacijskega partnerstva. Znotraj teh skupin se bodo lahko povezovali kmetje, raziskovalci, svetovalci in druge organizacije. To naj bi doprineslo zlasti k večji neposredni uporabnosti in hitrejšemu prenosu znanja in inovacij v prakso.
  • Večja ciljna usmerjenost investicijskih podpor, namenjenih povečevanju produktivnosti in konkurenčnosti: Z namenom ustreznejše obravnave kmetijskih gospodarstev z vidika njihovih razvojnih potreb in funkcij, ki jih opravljajo v okviru trajnostnega modela kmetijstva, uvajamo dvotirni sistem spodbujanja investicij. Ta dvotirni sistem uvaja dve ločeni investicijski tranši, in sicer za razvojno naravnana majhna in velika kmetijska gospodarstva. Omenjeni diferenciaciji kmetijskih gospodarstev glede na ekonomsko velikost sledi tudi diferenciacija na področju podpiranja naložb in tudi sektorjev ter zahtevnosti kriterijev upravičenosti in meril za izbor.
  • Pri tem bodo večja, intenzivnejša kmetijska gospodarstva prvenstveno usmerjena k učinkoviti rabi virov, zniževanju stroškov proizvodnje, prilagoditvi na standarde, okoljski učinkovitosti, blaženju podnebnih sprememb (preko zmanjševanja emisij toplogrednih plinov) in prilagajanju nanje (preventivni mehanizmi) ter spodbujanju dobrega počutja živali. Manjša, razvojno naravnana kmetijska gospodarstva pa k prestrukturiranju v smeri povečevanja dodane vrednosti, večje tržne usmerjenosti, kolektivnim naložbam, povezovanju.
  • Večja ciljna naravnanost kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil in možnost individualnega izbora dodatnih zahtev, ki jih bo izvajal upravičenec poleg osnovnih zahtev.
  • Bistveno večji poudarek namenjen horizontalnemu in vertikalnemu povezovanju v agro-živilske in gozdno-lesne verige. Doseganje večjega povezovanja nameravamo doseči preko spodbujanja ustanavljanja skupin proizvajalcev, ki se v novem programskem obdobju 2014–2020 širijo še na področje gozdarstva, in ukrepa »Sodelovanje«, ki je povsem nov ukrep v evropski politiki razvoja podeželja in vključuje raznovrstne oblike sodelovanja, s katerimi bo akterjem na podeželskih območjih omogočeno lažje premagovanje ekonomskih in drugih omejitev, s katerimi se ti soočajo zaradi razdrobljenosti.
  • Eden od pomembnih ciljev bodoče politike razvoja podeželja je celovitejši pristop k razvojnim izzivom podeželskih območij in v tem okviru še posebej ustvarjanje pogojev za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest.

V obdobju 2014–2020 se bo izvajalo 13 ukrepov, določeni izmed njih so razdeljeni v več podukrepov. Na ravni ukrepov so ključne novosti za obdobje 2014–2020 naslednje:

  • določeni investicijski ukrepi iz obdobja 2007–2013 se združujejo;
  • ukrep Zgodnjega upokojevanja kmetov se v obdobju 2014–2020 na EU ravni ukinja;
  • uvajamo nepovratne podpore, namenjene kritju stroškov svetovanja, ki se zagotovijo izvajalcu svetovanja;
  • v okviru investicijskih podpor za dvig splošne učinkovitosti kmetijskih gospodarstev uvajamo dvotirni sistem spodbujanja investicij, in sicer glede na ekonomsko velikost kmetijskega gospodarstva;
  • zagonska (»start up«) podpora za mlade kmete ni več povezana z lastniškim prevzemom, temveč z upravljanjem kmetijskega gospodarstva. Večji poudarek je namenjen realizaciji poslovnega načrta ter izvedbi investicij. Mladi kmet, ki dobi podporo, si mora na kmetijskem gospodarstvu ustvariti delovno mesto za polni delovni čas;
  • diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – tako zagonska podpora kot naložbe – je vezana na kmeta ali člana kmečkega gospodinjstva;
  • pri ukrepu »Ustanovitev skupin proizvajalcev« je ključna novost ta, da se ukrep širi tudi na področje gozdarstva;
  • pri kmetijsko-okoljskih plačilih se uvaja »podnebni« vidik. Prav tako so Kmetijsko-okoljska in kmetijsko podnebna plačila sedaj zasnovana drugače – paketnega pristopa ni več, namesto tega se kmetu daje možnost, da si sam oblikuje nabor dodatnih zahtev, poleg osnovnih, ki jih je pripravljen izvajati. Uvaja se načrt aktivnosti in usposabljanje kot predhodni pogoj za vstop v ukrep. S tem želimo posameznemu kmetu še pred vstopom v ukrep predstaviti namen tovrstnih plačil ter vseh obveznosti;
  • ekološko kmetovanje (30. člen) je postal z obdobjem 2014–2020 samostojen ukrep;
  • v Sloveniji se prvič uvaja ukrep »Dobro počutje živali« (34. člen). Namen ukrepa je spodbujanje rejcev k prostovoljnemu prevzemanju nadstandardnih zahtev pri zagotavljanju dobrega počutja živali (pri reji krav molznic in prašičev);
  • uvaja se popolnoma nov ukrep »Sodelovanje« (36. člen). To je tudi povsem nov ukrep na EU ravni. Sodelovanje, ki bo podprto v okviru PRP 2014–2020, zajema: pilotne projekte, razvoj novih proizvodov, praks, postopkov in tehnologij, horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi ter promocijo in skupinske pristope k okoljskim projektom in sedanjim okoljskim praksam. Med podprtimi oblikami sodelovanja bodo tudi že omenjene operativne skupine Evropskega inovacijskega partnerstva;
  • pri ukrepih LEADER je ključna novost ta, da bomo lokalne akcijske skupine spodbujali k temu, da v svojih lokalnih razvojnih strategijah opredelijo eno ali največ dve ključni tematski področji, ki jih je lokalno prebivalstvo izbralo kot ključni za razvoj območja. S tem želimo zagotoviti večjo tematsko osredotočenost in učinke projektov.

V obdobju od 5. 7. do vključno 5. 8. letos bo tekla javna razprava o vsebini PRP 2014–2020. Vzporedno bodo tekli utečeni postopki predhodnega vrednotenja in okoljske presoje programa. Prvi neformalni osnutek PRP 2014–2020 bo v neformalno usklajevanje na Evropsko komisijo posredovan v septembru 2013. V vmesnem času bodo potekala intenzivna usklajevanja s socialnimi partnerji in drugo zainteresirano javnostjo ter tudi z drugimi ministrstvi, ki so pristojna za določitev področij interveniranja drugih EU skladov v Sloveniji in skupaj z MKO sodelujejo pri pripravi partnerskega sporazuma.

 

*   *   *

 

Osnutek Programa razvoja podeželja 2014-2020...