Skoči na vsebino

NOVICA

43. seja Vlade RS

Ljubljana, 24. 6. 2015 - Vlada je na današnji seji sprejela Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin. Poleg tega je obravnavala še tri točke s področja dela Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin 

 

Vlada RS je potrdila besedilo Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (izjavo ministra Židana lahko neposredno spremljate na novinarski konferenci po današnji seji Vlade RS ob 14. uri).

 

Zakon predvideva, da lahko Slovenija sprejme ukrepe za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin (GS-rastline) ali skupine GS-rastlin:

-zahteva geografsko izključitev RS iz dovoljenja za dajanje GS-rastlin na trg;

-prepove pridelavo GS-rastlin na celotnem ozemlju ali delu ozemlja RS za odobrene GS-rastline, če zahteva iz prejšnje alineje ni bila upoštevana.

 

Ti ukrepi se sprejmejo, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

-če bi bila pridelava GS-rastlin v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske ali okoljske politike ali politike prostorskega načrtovanja ali če bi pridelava GS-rastlin povzročala nepremostljive ovire ali dodatna bremena (npr. finančna) pri izvajanju prej naštetih politik;

-ukrepi za omejitev ali prepoved pridelave GS-rastlin se lahko sprejmejo tudi, če bi imela pridelava GS-rastlin negativne ekonomsko-socialne učinke na kmetijstvo, gospodarstvo ali lokalno samoupravo;

-pridelava GS-rastlin se lahko omeji ali prepove tudi, če je ali bi lahko bila v nasprotju z zagotavljanjem javnega reda, zlasti če je ogroženo neovirano uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti po ustavi in zakonih.

 

Pogoje in postopek odobritve GSO za dajanje na trg EU z namenom pridelave, vključno s pridelavo gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji sedaj ureja Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO). Uredba EU o gensko spremenjeni/h živilih in krmi pa določa postopke za odobritev in nadzor gensko spremenjenih živil in krme na ravni EU ter zahteve za označevanje gensko spremenjenih živil in krme. 

 

ZRGSO v slovenski pravni red ne prenaša določb 26.a, 26.b in 26.c člena Direktive 2001/18/ES, ki državam članicam omogočajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da se prepreči nenamerna prisotnost GSO v drugih proizvodih (prvi odstavek 26.a člena), pa tudi, da lahko omejijo ali prepovejo pridelavo GS-rastlin na celotnem ozemlju ali delu ozemlja države članice (26.b in 26.c člen). Za uveljavitev možnosti, ki jih Sloveniji daje Direktiva, je Slovenija leta 2009 sprejela Zakon o soobstoju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR). S tem zakonom je uredila pogoje za soobstoj gensko spremenjenih posevkov znotraj konvencionalne, ekološke ali druge pridelave brez uporabe GSO.

 

Slovenija na podlagi veljavnih predpisov, ki urejajo GSO, in na podlagi ZSGSROKR doslej ni mogla omejiti ali prepovedati pridelave v EU dovoljenih GS-rastlin na svojem ozemlju. Direktiva EU z dne 11. marca 2015 pa omogoča državam članicam EU možnost, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju. Ključni cilj predloga Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin je zato prenos določb Direktive 2015/412/EU v slovenski pravni red, da se določi pravna podlaga za sprejetje ukrepov za omejitev ali prepoved pridelave GS-rastlin na celotnem ozemlju ali delu ozemlja RS.

 

Javna razprava o predlogu zakona je potekala od 29. 4. do 29. 5. 2015. Prejeli smo 106 odzivov, od katerih jih je 97 podpiralo predlog zakona. S svojimi predlogi so se v javno razpravo med drugimi vključili Kmetijski inštitut Slovenije, Znanstveni odbor za namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg, Znanstveni odbor za delo z GSO v zaprtih sistemih in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Ključni predlogi, ki so bili prejeti v okviru javne razprave so se nanašali na dopolnitev oziroma sestavo komisije za presojo omejitve ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin in na opredelitev razlogov za ukrepe iz tega zakona. Ministrstvo je 2. junija organiziralo tudi javno predstavitev osnutka zakona, katere se je udeležilo 79 predstavnikov. Kljub strogim določbam sedanjega zakona, ki omejujejo pridelavo GS-rastlin tako, da ta za pridelovalce v Sloveniji ni zanimiva, je večinsko javno mnenje v Sloveniji, da je treba pridelavo GS-rastlin prepovedati. Poleg tega se je 79 slovenskih občin (več kot 1/3 vseh) opredelilo, da na svojih območjih ne želijo pridelovati GSO.

 

Za slovensko kmetijstvo je značilno, da ima precejšen delež kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Manj ugodne razmere zanjo pomenijo manjšo proizvodno sposobnost kmetij, ožji izbor kultur in dražjo pridelavo, posledice manj ugodnih razmer pa se kažejo tudi v socialno-ekonomski sestavi kmetijskih gospodarstev. Posest in parcelne sestava slovenskih kmetij je izredno razpršena in razdrobljena, kmetijska pridelava pa je pretežno tradicionalna in manj intenzivna kakor v drugih državah Evropske unije. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je imelo leta 2013 v Sloveniji 72.278 kmetijskih gospodarstev (večina so bile družinske kmetije, kmetijskih podjetij je bilo le 201) skupaj v uporabi 477.023 ha kmetijskih zemljišč, od tega je bilo le 179.693 ha njiv. V povprečju je imelo slovensko kmetijsko gospodarstvo v uporabi 6,25 ha kmetijskih zemljišč, od tega le 2,4 ha njivskih površin. 

 

Slovenija je zato že v Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva iz leta 1993 kot ključni cilj opredelila, da bo v danih razmerah svoje prednosti izkoristila zlasti v okolju prijaznih oblikah kmetovanja. V Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11), ki jo je Državni Zbor Republike Slovenije sprejel na seji 29. marca 2011, Slovenija povzela večinsko javno mnenje, ki je do pridelave gensko spremenjenih organizmov izrazito negativno, in sicer si je s sprejeto resolucijo med ostalim postavila jasen operativni cilj: prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin. V omenjeni resoluciji »Zagotovimo.si hrano za jutri« je bil namreč v podpoglavju Krepitev zagotavljanja javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine med operativnimi cilji sprejet tudi cilj o prepovedi gojenja gensko spremenjenih rastlin.

 

 

Uredba o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013

 

Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013.

 

Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba) se spreminja Uredbo o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 (Uradni list RS, št. 30/11, 8/12, 36/12 in 50/14), ki jo je Vlada RS sprejela za izvajanje ukrepov iz Evropskega sklada za ribištvo. Z uredbo se zagotavljajo pravne podlage za izvajanje ukrepa »Individualne premije za ribiče«, kot je to določeno v Operativnem programu za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013, ki ga je potrdila tudi Evropska komisija.

 

 

Zakon o morskem ribištvu

 

Vlada RS je sprejela besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o morskem ribištvu.

 

S spremembo zakona se z namenom vzpostavitve boljšega nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike EU uvaja register kršitev, v katerega se bodo vnesle vse kršitve pravil skupne ribiške politike, ki jih bodo storila slovenska ribiška plovila, vključno z naloženimi sankcijami in številom dodeljenih točk. Register kršitev pravil skupne ribiške politike bo vodilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V registru se beležijo tudi kršitve slovenskih ribiških ladij, zoper katere je bil uveden postopek v drugih državah članicah. Predlagane rešitve upoštevajo načela skupne ribiške politike EU tako, da se prek sistema nadzora oziroma uvedbe sistema kazenskih točk za nosilce dovoljenj za gospodarski ribolov in kapitane ribiških plovil zagotovi trajnostni ribolov oziroma trajnostna raba rib in drugih morskih organizmov.

 

Sprememba zakona dodaja v okviru nalog javne službe v ribištvu tudi nalogo »svetovanje v ribištvu«. Z zakonom se podrobneje ureja tudi evidenca plovil, ki se uporabljajo v marikulturi, uvaja pa se tudi sistem izdaje dovoljenj za kapitane ribiških plovil. Iz zakona se črta člen, ki ureja register objektov, namenjenih marikulturi, saj je ta ustrezno urejen z drugimi predpisi. V postopku dodeljevanje sredstev EU bo možna vložitev vlog v elektronski obliki.

 

 

Uredba o spremembah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013

 

Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013.

 

S sprejeto uredbo se podaljšuje zadnji možni rok za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev, in sicer s 30. junija 2015 na 31. avgust 2015. Upravičenci imajo možnost, da pred 30. junijem 2015 zaprosijo za podaljšanje roka za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev. Podaljšanje roka za sprejem zahtevkov za izplačilo sredstev plačilni agenciji še omogoča pravočasno obdelavo prejetih zahtevkov in izplačilo do konca leta 2015 kot je to določeno z EU predpisi.

 

S to uredbo se usklajujejo zneski (finančna sredstva) s sprejeto 8. spremembo Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013. 

 

 

*  *  *