Skoči na vsebino

NOVICA

48. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 29. 7. 2015 - Vlada je na današnji seji obravnavala sedem točk iz delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada izdala Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Vlada RS je izdala Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.


Zakon o kmetijstvu določa, da Vlada RS predpiše vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti, obseg in podrobnejše pogoje. Dopolnilne dejavnosti kmetijam omogočajo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti, izkoriščenosti delovnih moči, izboljšanje dohodkovnega položaja kmetij in novih delovnih mest na podeželju.

V Uredbi so določene oblike povezave med osnovno kmetijsko pridelavo in dopolnilno dejavnostjo. Zahtevajo se minimalni deleži domačih pridelkov ali izdelkov pri predelavi ali porabi v turizmu na kmetiji. Potrošnikom se omogoča izbiro kmetijskih izdelkov, ki so narejeni iz surovin s slovenskih kmetij.

Dopolnilne dejavnosti opravlja več kot 4.800 slovenskih kmetij, ki imajo dovoljenja za opravljanje preko 15.000 vrst dopolnilnih dejavnosti (povprečno 3,2 dejavnosti na kmetijo). Na kmetijah se lahko opravljajo naslednje skupine dopolnilnih dejavnosti:
- predelava primarnih kmetijskih pridelkov;
- turizem na kmetiji;
- predelava gozdnih lesnih sortimentov;
- prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;
- vzreja in predelava vodnih organizmov;
- dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;
- predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela;
- svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;
- socialno-varstvene storitve.

 

Pomembne dopolnilne dejavnosti na kmetijah predstavljajo predelava primarnih kmetijskih pridelkov (preko 3.500 dopolnilnih dejavnosti), v katero spadajo peka kruha, predelava mleka, mesa, sadja in podobno. Kmetije predelajo svoje pridelke, s čimer lahko dosežejo dodano vrednost svojih pridelkov. Pri predelavi mora kmetija zagotoviti vsaj 50 odstotkov lastnih pridelkov, za boljšo izkoriščenost svojih proizvodnih zmogljivosti, pa lahko dokupijo do 50 odstotkov pridelkov z drugih kmetij.

 

V okviru dopolnilnih dejavnosti so pomembne dejavnosti, povezane s turizmom: turistična kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vinotoč, osmica ter turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost (preko 2.100 teh dejavnosti). Za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji mora kmetija zagotoviti najmanj 50 odstotkov vrednosti lastnih pridelkov. Do 25 odstotkov vrednosti ponudbe lahko kmetija zagotovi z dokupom z drugih slovenskih kmetij, do 25 odstotkov vrednosti ponudbe pa se lahko dokupi v prosti prodaji. Za informiranost potrošnikov mora biti na vidnem mestu označeno poreklo surovin.


Uredba prinaša pomembne administrativne poenostavitve za kmete. Ukinja se vodenje posebnih evidenc za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Zahtevani deleži surovin se bodo  ugotavljali na podlagi prejetih računov ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo potrebne podatke, ki jih kmetije že vodijo na podlagi drugih zahtev.

 

Novost v tej uredbi so dejavnosti s področja celodnevnega in dnevnega varstva odraslih in starejših na kmetijah. Na kmetiji se bo izvajal le del dejavnosti - prebivanje, hrana. Zdravstvena oskrba pa se bo izvajala v okviru javne mreže. Starejši s podeželja, kjer je slabša pokritost  javne mreže in so bolj navezani na domači kraj, se bodo lahko odločili za nastanitev na bližnji kmetiji namesto v domu za ostarele.


Dopolnilne dejavnosti na kmetiji vključujejo tudi dejavnosti, ki se tradicionalno opravljajo na kmetijah in se prenašajo iz roda v rod. S tem so se ta znanja ohranila na kmetijah in prispevajo k bogatitvi ponudbe s slovenskega podeželja, saj so pridelki in izdelki narejeni na tradicionalni način.

 

Vlada sprejela Sklep o ustanovitvi Sveta za kmetijstvo in podeželje

Vlada RS je sprejela Sklep o ustanovitvi Sveta za kmetijstvo in podeželje.


Prvi sklep Vlade, s katerim so se v Svet za kmetijstvo in podeželje (v nadaljevanju: Svet) imenovali predstavniki oz. člani Sveta, je bil osnovan na starem Zakonu o kmetijstvu iz leta 2006. Od zadnjega imenovanja članov v Svet so minila štiri leta, zato se morajo člani ponovno imenovati. Novi Zakon o kmetijstvu v 135. členu določa, da Vlada ustanovi Svet za kmetijstvo in podeželje, zato bo hkrati z imenovanjem članov v Svet le-ta tudi na novo ustanovljen. Inštitucije iz tretjega odstavka 135. člena ZKme so imenovale svojega predstavnika (oz. dva) za člane Sveta. Na ustanovni seji bodo člani izmed sebe izvolili predsednika/co, namestnika/co predsednika/ce in sekretarja/ko ter sprejeli poslovnik, ki bo določal način delovanja Sveta. Članom, predsedniku/ci in namestniku/ci Sveta bodo pripadala povračila stroškov v skladu z Zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. Naloga Sveta je oblikovanje skupnih mnenj o pomembnejših odločitvah na področju kmetijstva in podeželja.


Vlada sprejela Poročilo MKGP o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2012

Vlada RS je sprejela Poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2012. Prav tako se je tudi seznanila s Poročilom Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2012 in z Letnim poročilom o delu Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu za leto 2013.


V letu 2012 je slovensko kmetijstvo prizadela tako huda suša, da je bila proglašena za naravno nesrečo. Uprava RS za zaščito in reševanje je pripravila oceno škode po suši ter končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2012.


V letu 2013 je bilo izdano 14.885 odločb, od katerih je bilo 5.302 pozitivnih in 9.583 negativnih. Višina z odločbo odobrenih sredstev v letu 2013 je znašala 5.531.996,71 evrov, vendar pa je dejanska višina izplačanih sredstev iz proračunske rezerve, zaradi dolga upravičencev na drugih ukrepih, znašala 5.525.692,69 evrov. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v letu 2013 ni mogla izdati odločb za 181 kmetijskih gospodarstev zaradi smrti njihovih nosilcev. Vse te vloge so bile obdelane v letu 2014. Skupno je bilo izdanih 130 odločb, od tega 35 pozitivnih in 95 negativnih. V primeru 51 upravičencev, dediči v upravni postopek niso vstopili, zato je bil le ta zaključen s sklepom o ustavitvi postopka. V letu 2014 je bilo izplačanih še 29.378,21 evrov, iz proračunskih sredstev ministrstva pristojnega za kmetijstvo.


Na skupno izdanih 15.015 odločb je bilo prejetih 85 pritožb. Ena je bila prepozna, zato je bila zavržena s sklepom. Ostale pritožbe so bile odstopljene v reševanje na MKGP. To je zavrnilo 30 pritožb kot neutemeljene, 54 pritožb pa je bilo vrnjenih v ponovno reševanje. Do konca aprila 2015 je bilo rešenih 40 pritožb, od tega 30 pozitivno in 10 negativno. Za pozitivno rešene pritožbe so bila izplačana sredstva v višini 62.276,02 evrov, iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in sicer 32.647,74 evrov v letu 2014 in 29.628,28 evrov v letu 2015. Nerešenih je še 14 pritožb.


Iz proračunske rezerve je bilo v okviru Programa 2012 v letu 2013 izplačanih 5.525.692,69 evrov, iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za kmetijstvo pa 91.845,93 evrov v letih 2014 in 2015.

 

Komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu je sprejela Poročilo Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2012 ter podala pozitivno mnenje k Poročilu MKGP o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2012.

 

Vlada sprejela Sklep o spremembi Sklepa  o ustanovitvi, sestavi in nalogah delovne skupine vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz

Vlada RS je je sprejela Sklep spremembi sklepa o ustanovitvi, sestavi in nalogah delovne skupine vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz.


Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbor Državnega zbora za gospodarstvo sta predlagala Vladi RS, da do konca julija 2015 pripravi predlog konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz.


Zaradi posebne skrbi za celovito obravnavo problemskega območja Haloz je bila 14. 5. 2015 ustanovljena delovna skupina vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz (vladna delovna skupina).


Naloga ustanovljene delovne skupine vlade je bila do konca julija 2015 pripraviti konkretne ukrepe za celovit razvoj območja Haloz.

Delovno skupino vlade vodi mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Delovno skupine vlade sestavljajo:
- 2 predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- 1 predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
- 1 predstavnik Ministrstva za infrastrukturo,
- 1 predstavnik Ministrstva za finance,
- 1 predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,
- 1 predstavnik Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko,
- 1 predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice – Zavod Ptuj,
- 1 predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice – Območne enote Ptuj,
- 1 predstavnik Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj,
- 1 predstavnik PRJ Halo, Podeželsko razvojno jedro in
- 1 predstavnik Šolskega centra Ptuj – Biotehniška šola Ptuj.

V delovni skupini je sodelovala tudi predstavnica Ministrstva za kulturo (v nadaljevanju: MK), ki pa ni bila imenovana v delovno skupino. Smiselno je, da MK v delovni skupini predstavlja nekdo, ki se aktivno ukvarja z vprašanji kulturne dediščine, ki predstavlja pomemben potencial Haloz, še zlasti v zvezi z možnostmi za razvoj kulturnega turizma na tem območju.


Prav tako se je pokazalo, da je zaradi problematike, povezane z upravljanjem s prostorom potrebno v delovno skupino vključiti tudi predstavnika Ministrstva za okolje in prostor.


Delovna skupina je ob svojem delu prišla do zaključka, da je zaradi potrebe po celovitem in kompleksnem programu ukrepov za razvoj Haloz potrebno k temu pristopiti širše, zato predlaga, da se ji mandat podaljša do konca leta 2015. V tem času se bo konkretiziralo možnosti ukrepanja in sicer na podlagi do sedaj oblikovanih predlogov ter razvojnih prioritet.


Ti so bili oblikovani na podlagi delovnih sestankov, temeljijo pa na obstoječih mehanizmih in instrumentih razvojnih podpor problemskih območij in zajemajo celovito problematiko območja Haloz (vidik konkurenčnosti kmetijstva in razvoja podeželja, razvoj infrastrukture, gospodarskega oziroma podjetniškega potenciala, kulture, okoljska in prostorska problematika).

 
Delovna skupina je identificirala potrebe tega območja, razvojne potenciale in možne rešitve, vse to pa je potrebno ciljno in smiselno povezati v celovit program razvoja tega območja, kar bo končni rezultat dela delovne skupine. Za realno izpeljavo tako kompleksnega pristopa, ki mora biti tudi učinkovit, pa je potrebno več časa, zato se predlaga podaljšanje mandata delovni skupini do konca leta 2015.

 

Vlada se je seznanila z Vmesnim poročilom Delovne skupine Vlade RS za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz

Vlada RS se je seznanila z Vmesnim poročilom delovne skupine vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz.

Vladna delovna skupina obravnavala gradivo Prikaz stanja na problemskem območju Haloz, ki ga je pripravila Delovna skupina za razvoj Haloz (lokalni deležniki).

 
Deležniki, sodelujoči v vladni delovni skupini, so pripravili Razvojni program za razvoj Haloz 2014-2020.. Na podlagi razpoložljivih informacij so ocenili finančno vrednost potencialnih projektov na območju Haloz, ki so se izkazali kot potrebni, da bi to območje odpravilo svoj razvojni zaostanek. Na osnovi predloženih projektov in opredeljenih prioritet za območje Haloz so ocenili vrednost potrebnih oziroma možnih ukrepov in projektov za obdobje 2014-2020 v višini slabih 142 tisoč EUR.

Razvojne prioritete in cilji, ki so prepoznani za območje Haloz:
1.) Razvojna prioriteta spodbuditi gospodarski razvoj na podeželju zasleduje naslednje cilje: razvoj novih delovnih mest in krepitev podjetnosti, razvoj turizma, usposobljenost in krepitev človeškega kapitala/potenciala
2.) Razvojna prioriteta izboljšati kakovost življenja na podeželju zasleduje naslednje cilje: razvoj infrastrukture, obnova in ohranjanje kulturne dediščine, revitalizacija in trajnostna raba naravnih virov in naravne dediščine.
3.) Razvojna prioriteta izboljšati konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva zasleduje naslednje cilje: izboljšanje konkurenčnosti in strukture kmetijskih gospodarstev, izboljšanje strukture kmetijske pridelave, organiziranje proizvodnje in trženje kmetijskih proizbodov, preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin in ohranjanje kulturne krajine, izboljšanje poslovanja in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev.

Kmetijstvo in razvoj podeželja (nosilec MKGP):
Cilji:
• izboljšanje strukture kmetijske pridelave,
• organiziranje proizvodnje in trženje kmetijskih proizvodov,
• preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin in ohranjanje kulturne krajine - ukrepi KOPOP in
• izboljšanje poslovanja in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev.
Večino predlaganih projektov na področju Haloz se lahko izvede s pomočjo PRP 2014-2020.

Regionalni razvoj (nosilec MGRT):
Večji del Haloz je vključen med obmejna problemska območja (razen Občine Makole), ki jih določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja kot prioritetna območja vseh razvojnih politik. Zato so posebej izpostavljena tudi v Programu finančnih spodbud MGRT 2015-2020.

Insfrastruktura (nosilec MzI):
Ministrstvo za infrastrukturo je predstavilo poročilo Direkcije RS za infrastrukturo o odprtih državnih projektih s področja cestne infrastrukture na območju Haloz (občine Cirkulane, Majšperk, Makole, Videm, Zavrč in Žetale), ki vključuje seznam investicijskih projektov ter objekte za katere je Direkcija RS za infrastrukturo izdala ustrezna soglasja za posege v cestno območje. Ob tem je potrebno omeniti, da je terminski načrt realizacije evidentiranih oziroma odprtih projektov na področju cestne infrastrukture odvisen predvsem od zagotavljanja ustreznih oziroma zadostnih proračunskih sredstev Direkciji RS za infrastrukturo, ki upravlja in vzdržuje celotno omrežje državnih cest.

Zaposlovanje (nosilec MDDSZ):
Število brezposelnih in stopnje brezposelnosti v haloških občinah so kljub geografski oddaljenosti od industrijskih centrov in relativno slabi cestni infrastrukturi, v okviru državnega povprečja. Težave pri zaposlovanju so predvsem pri starejši populaciji (pred upokojitvijo) in pri mladih (vstop na trg dela), zato je eno od bistvenih ciljev nastajajočega programa ukrepov za razvoj Haloz nasloviti ravno na razvoj novih delovnih mest oziroma ustvarjanju podjetniškega okolja, ki bo privlačno za mlade.


V nadaljevanju bo vladna delovna skupina, ki ima podaljšan mandat do konca leta 2015 imela naslednje naloge:
• pripraviti pravne podlage in kriterije, po katerih se bo lahko celotno območje Haloze pri izboru projektov prednostno obravnavalo,
• projekte iz seznama projektov, ki so ga pripravili lokalni deležniki, je potrebno opredeliti  po prioritetnosti obravnave ter kot kratkoročne in dolgoročne,
• pripraviti celovit program s konkretnimi rešitvami za Haloze.

 

Vlada imenovala predstavnike ustanovitelja v svet javnega zavoda Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Vlada RS je kot predstavnike ustanovitelja v svet javnega zavoda Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za mandatno dobo štirih let imenovala člane:
- Metko Cerjak Prijatelj, predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Natašo Lipovec, predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- mag. Jano Miklavčič, predstavnico Ministrstva za okolje in prostor,
- Bruna Rednaka, predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Sestava sveta javnega zavoda Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je določena v 12. členu citiranega sklepa. Od skupaj štirih članov ustanovitelja, ki jih imenuje vlada, imenuje dva člana iz ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, enega člana iz ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ter enega člana iz ministrstva, pristojnega za znanost.

 

Stališče Vlade, ki se glede Sklepa št. 1/2015 v imenu EU sprejme v Skupnem veterinarskem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med EU in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, o spremembi dodatkov 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10 in 11 k Prilogi 11

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu Sklepa Sveta o stališču, ki se glede Sklepa št. 1/2015 v imenu Evropske unije sprejme v Skupnem veterinarskem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, o spremembi dodatkov 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10 in 11 k Prilogi 11 - 10389/15. Vlada podpira predlog sklepa.


Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (Kmetijski sporazum) je začel veljati 1. junija 2002. Od zadnje spremembe dodatkov k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu je bilo spremenjenih ali posodobljenih več zakonodajnih določb.


V skladu z določbami Sporazuma je Švica Skupnemu veterinarskemu odboru predložila načrt ukrepov, ki jih namerava izvajati za odobritev svojih obratov za proizvodnjo perutnine in valilnih jajc. Sporazum določa, da je Skupni veterinarski odbor pristojen za priznanje tega načrta. Švica ima do 31. decembra 2014 možnost do odstopanja od testa za potrditev prisotnosti trihinele v trupih in mesu domačih prašičev za pitanje in zakol v klavnicah z nizko zmogljivostjo. Poleg tega je bila zakonodaja Unije glede navedenega testa za potrditev prisotnosti trihinele pred nedavnim spremenjena, zato je primerno ponovno preučiti odstopanje, do katerega je upravičena Švica, da se omogoči postopno prilagajanje veljavnih švicarskih postopkov.


Od začetka veljavnosti so bile zakonodajne določbe dodatkov 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 10 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu spremenjene. Spremenjeni so bili tudi naslovi kontaktnih točk iz Dodatka 11. Zato je treba ustrezno prilagoditi določbe dodatkov 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10 in 11 Priloge 11 h Kmetijskemu sporazumu.

Člen 19(1) Priloge 11 h Kmetijskemu sporazumu ustanavlja Skupni veterinarski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Zadolžen je za vsa vprašanja v zvezi z navedeno prilogo in za njeno izvajanje ter izvrševanje v njej določenih nalog. Skupni veterinarski odbor je pooblaščen zlasti za sprejemanje odločitev v primerih, ki jih določa Priloga 11. Člen 19(3) Priloge 11 h Kmetijskemu sporazumu pooblašča Skupni veterinarski odbor za spreminjanje dodatkov k navedeni prilogi, zlasti za njihovo prilagoditev in posodobitev.

Unija mora v okviru Skupnega veterinarskega odbora sprejeti stališče glede sprejemanja potrebnih sprememb Priloge 11. V skladu s prvim pododstavkom člena 5(2) Sklepa 2002/309/ES, Euratom stališče Unije na predlog Komisije sprejme Svet.

 

*  *  *