Skoči na vsebino

NOVICA

27. 1. 2015

Prvo zasedanje kmetijskih in ribiških ministrov pod predsedovanjem Latvije Svetu EU

Bruselj, 16. 1. 2015 – Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na prvem zasedanju Sveta EU pod predsedovanjem Latvije. S strani Slovenije se zasedanja udeležuje minister mag. Dejan Židan. Zasedanje so ministri začeli s predstavitvijo prednostnih nalog predsedstva ter nato z vsebinami s področja ribištva, nadaljevali pa s točkami s področja kmetijstva. Minister se je ob robu obiska v Bruslju srečal tudi s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu.

 

Prvo zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je potekalo pod predsedovanjem Latvije, so ministri začeli s predstavitvijo polletnega delovnega programa predsedujoče Svetu EU Latvije, nadaljevali pa so z vsebino s področja ribištva. Na popoldanskem delu zasedanja pa so ministri obravnavali vsebine s področja kmetijstva, in sicer so obravnavali poročilo Komisije ter opravili razpravo o stanju in sprejetih dodatnih ukrepih zaradi posledic vpliva ruske prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov ter, v okviru točk razno, razpravljali o prihodnosti sektorja sladkorja ter o uvedbi dodatnih tržnih ukrepov v mlečnem sektorju. Po zasedanju je vsebino Sveta EU na novinarski konferenci predstavil minister mag. Židan (avdio posnetek ministra in avdio novinarska vprašanja).

 

Minister se je ob robu obiska v Bruslju srečal tudi s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jim je predstavil aktualne informacije in prednostne naloge MKGP. 

 

*   *   *

 

Podrobneje o zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo

 

Program predsedovanja Latvije Svetu EU

 

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je prvič potekalo pod predsedovanjem Latvije, so ministri začeli s predstavitvijo programa latvijskega predsedstva Svetu EU na področju kmetijstva, ribištva, gozdarstva, varne hrane ter veterinarskih in fitosanitarnih zadev. V luči programa »konkurenčna, digitalna in angažirana Evropa« bo predsedstvo spodbujalo razvoj trajnostnega, inovativnega in okolju prijaznega kmetijskega, živilskega in ribiškega sektorja v celotni EU. Prizadevanja predsedstva bodo v smeri zagotavljanja varnostnih standardov zdravstvenega varstva živali in rastlin ter varne hrane v celotni agroživilski verigi. Na področju kmetijstva bo za latvijsko predsedstvo po sprejetju zakonodajnega svežnja reforme skupne kmetijske politike (SKP) sledilo napovedanemu programu nove Komisije, kjer bo skladno s tem prioriteto dela predstavljala poenostavitev reformirane SKP. Latvijsko predsedstvo bo nadaljevalo delo na predlogu uredbe o ekološkem kmetovanju, z ambicijo doseči splošni pristop v Svetu na majskem zasedanju Sveta. S tem sledi napovedi Komisije, da bo zakonodajni predlog umaknila, če v šestih mesecih ne pride do dogovora. V času latvijskega predsedovanja se bo preučilo možnosti za nadaljevanje dela na zakonodajnem predlogu, ki prenavlja in združuje sedaj ločeni šolski shemi za šolsko sadje in zelenjavo ter shemo za šolsko mleko v eno shemo. Komisija je najavila, da bo pred nadaljevanjem razprave pripravila posebno študijo z vidika subsidiarnosti in poenostavitev. Nadaljevala se bo tudi razprava o prihodnosti in razvoju razmer na trgu mleka in mlečnih proizvodov, v luči ukinitve sistema mlečnih kvot.

 

Stanje na trgu EU po embargu agroživilskih proizvodov s strani Ruske federacije

 

Ministri so tudi tokrat obravnavali vsebine s področja prepovedi uvoza nekaterih kmetijskih-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije. Komisija je države najprej seznanila o stanju na trgu EU, Bolgarija in Romunija pa sta Svet EU opozorili na negativne posledice, ki jih je v sektorju mleka in mlečnih izdelkov povzročila prepoved izvoza ter predlagali uvedbo dodatnih tržnih ukrepov. Po ocenah EU je direktno prizadetega 5,8 milijarde EUR evropskega izvoza, od celotnega izvoza 120 milijard EUR letno. Pričakovati je veliko koncentracijo izgube v sektorju sadja in zelenjave (3,37 milijarde EUR), mleka in mlečnih izdelkov (1,3 milijarde EUR), govedine (110 milijonov EUR), perutnine (80 milijonov EUR). Pričakovan je tudi dvig inflacije za 1 do 2 % na račun sankcij. Poleg tega je prišlo do padca povpraševanja po izdelkih, ki so bili namenjeni v izvoz v Rusko federacijo, in s tem padca cen ter zasičenosti s temi proizvodi na trgu EU.

 

Za Slovenijo je zelo pomembno, da EU zastopa enotno stališče do ukrepov Ruske federacije. Potrebno je nevtralizirati trenuten izpad izvoza na trg Ruske federacije z ukrepi, ki bodo ohranjali proizvodno kapaciteto EU na sedanji ravni, in usmeriti izvoz na nove trge. Slovenija v splošnem podpira vse ciljne ukrepe, ki bi čim hitreje pripomogli k stabilizaciji sektorja sadja in zelenjave, mleka ter sektorja prašičjega mesa. Na slovenskem trgu se soočamo predvsem s posrednim učinkom, ki nastaja zaradi povečane ponudbe neizvoženih proizvodov, namenjenih za trg Ruske federacije, na trgu EU, kar vpliva na zniževanje cen zadevnih kmetijsko-živilskih proizvodov na slovenskem trgu. Poleg zlasti jabolk ter mleka in mlečnih izdelkov je posreden vpliv pri nas občutiti še v sektorju prašičjega mesa, kjer se ekonomske razmere pri nas že nekaj let poslabšujejo. Pred uvedbo novih ukrepov za blažitev posledic nestabilnih razmer na trgu bi bilo potrebno natančno analizirati že izvedene ukrepe po posameznih državah članicah, kot tudi opredeliti možne vire financiranja v primeru uvedbe dodatnih ukrepov. Morebitni novi ukrepi bi morali vključevati tudi nediskriminatorno obravnavo držav članic z vidika učinkov krize, ki so tako neposredni kot tudi posredni, saj se količine pridelka, za katerega je bil trg Ruske federacije zaprt, pojavljajo v ostalih državah članicah pridelovalkah in vplivajo na ceno. Prav tako je potrebna tudi nediskriminatorna obravnava z vidika pridelovalnih pogojev glede na klimatske razlike ter z vidika tega, ali so pridelovalci člani ali nečlani organizacij proizvajalcev. Na podlagi pridelovalnih razlik in razmer na trgu je potrebno prilagoditi že sprejete ukrepe, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno. Glede sektorja mleka Slovenija podpira pobudo o posebnih ukrepih za gorske regije. Slovenija ima namreč proizvodnjo mleka v pretežnem delu koncentrirano v hribovsko gorskih območjih, saj se iz teh območij odda okoli 45 % mleka od celotno oddane količine mleka v Sloveniji (v celotnem območju  z omejenimi dejavniki se odda 61 % mleka). Slovenija se tudi strinja s predlogom o povišanju podpore v okviru sheme šolsko mleko ter podpira tudi pobudo za korekcijo višine referenčnih cen v sektorju mleka.

 

Prihodnost sektorja sladkorja

 

Ministri so obravnavali tudi vsebino, ki se nanaša na sektor sladkorja oz. ukrepanje po ukinitvi kvot za sladkor po 1.10. 2017. Italija je izpostavila poslabšanje razmer na trgu sladkorja po odločitvi EU glede ukinitve sistema kvot. Tržni podatki  kažejo padec povprečnih cen v EU v zadnjih 21 mesecih za več kot 285 €/t (z 738 €/t januarja 2013 na 453 €/t), tj. - 38,6 %. V nedavni študiji Evropske komisije »Možnosti in dohodek kmetijskih trgov EU v obdobju 2013-2023« je napoved padca cene EU za sladkor na 408 €/t ob ukinitvi sistema kvot za sladkor. Podobno napoveduje tudi FAO (FAO indeksa cen hrane), ki potrjujejo globalno nadaljnje upadanje cene za sladkor v prihodnjih letih. Italija izpostavlja, da bo tak položaj povzročil precejšnje negativne posledice v nekaterih državah EU. Da je sektor v težavah, se kaže tudi z odločitvijo 10 držav članic EU glede dodelitve proizvodno vezane podpore za pridelavo sladkorne pese. Letošnje in prihodnje proizvodno leto zaznamuje izredno visoka razpoložljivost proizvodov na trgu EU, z velikimi zalogami in rekordno proizvodnjo sladkorja v višini okoli 20 mio ton za proizvodno leto 2014/15. Tudi na globalni ravni je v zadnjih štirih letih presežek proizvodnje nad povpraševanjem, kar ima za posledico raven cene, ki je med najnižjimi v zadnjem desetletju. Zaradi slabih obetov je Italija Komisijo pozvala k razpravi na »visoki ravni« ter analizi trenutnega stanja in prihodnosti sektorja (pesa in sladkor ter rafinerije sladkorja), po potrebi pa tudi k uvedbi možnih izrednih ukrepov, da se zagotovi nemoten prehod na nov proizvodni sistem brez sistema kvot. Za Slovenijo je izredno pomembno, da se ponovno vzpostavi delovanje trga za sladkor ter dolgoročno izboljša preskrbo s sladkorjem v vseh državah članicah, tudi tistih, kjer je bila proizvodnja sladkorja ukinjena. Kvote za sladkor so tudi poglaviten razlog za občasno pomanjkanje sladkorja, ki smo mu bili priča v letih 2012 in 2013 ter generator visokih cen sladkorja.

 

Statistični in drugi koristni podatki o ureditvi in prihodnosti sladkorja v Sloveniji

 

V EU je bila leta 2005 sprejeta reforma skupne tržne ureditve za sladkor, s ciljem krepitve konkurenčnosti in izboljšanja tržne orientiranosti tega sektorja v EU in v svetu. V okviru reforme skupne tržne ureditve za sladkor iz leta 2006 je bilo dogovorjeno, da se sistem proizvodnih kvot ukine leta 2015. Kasneje je bil sprejet kompromisni predlog o podaljšanju kvot do leta 2017, katerega Slovenija ni podprla. V zadnjem letu proizvodnje sladkorja v Sloveniji (2006), je proizvodnja sladkorja znašala 43.440 t, domača poraba pa 70.490 t. Ob uveljavitvi reforme sektorja sladkorja so se lastniki proizvodnih obratov v Sloveniji odločili, da se umaknejo iz proizvodnje sladkorja v Sloveniji zaradi z reformo zaostrenih razmer pri proizvodnji sladkorja (cena sladkorne pese je padla iz 46 EUR na 24 EUR/kg (za 48 %), cena sladkorja pa naj bi padla iz 619 EUR na 404 EUR/t (za 39 %). V Sloveniji je po podatkih SURS maloprodajna cena (MPC) sladkorja decembra 2014 znašala 980 EUR/t, leto pred tem (decembra 2013) pa 1.060 EUR/t. Na letni ravni je MPC v Sloveniji upadla le za -7,5 %. Pred sprejemom reforme SKP, junija 2013, oziroma z odločitvijo, da se proizvodne kvote za sladkor dokončno ukinejo septembra 2017, je povprečna cena belega sladkorja v EU znašala 725 EUR/t, kar je bilo skoraj dvakrat več, kot je znašala svetovna cena sladkorja. Po sprejeti reformi pa se je cena sladkorja pričela zniževati. Po zadnjih podatkih Komisije znaša cena belega sladkorja v EU 453 EUR/t. Na letni ravni je upadla za -31,3 %. Kljub občutnemu znižanju cene pa je še vedno za okrog 35 % višja od svetovne cene sladkorja, ki trenutno znaša 336 EUR/t. Tudi ta cena se je na letni ravni znižala za -10,5 %.

 

Glede na razmere na trgu se je s strani nekdanjih pridelovalcev sladkorne pese v Sloveniji pojavila pobuda po obnovi pridelave in predelave sladkorne pese po ukinitvi sistema kvot za sladkor. V zvezi s tem je Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije naročilo Študijo o izvedljivosti projekta pridelave in predelave sladkorne pese. Ta določa scenarije in pogoje, ob katerih bi bila morebitna nova pridelava pese ob postavitvi tovarne (na območju nekdanje tovarne) ekonomsko upravičena. Analiza razpoložljivih površin za pridelavo pese je pokazala, da bi ob dobri organizaciji lahko dosegli pridelavo pese na površinah med 11.000 do 15.000 hektarjev. Zadevna višina pridelave pese bi zadoščala predvideni kapaciteti nove tovarne, ki bi znašala 7.500 t predelane pese/dan. Predvidena lastna cena pridelave sladkorne pese bi se gibala med 28 in 31 €/kg. Analiza investicije v postavitev tovarne je pokazala, da se mejna cena sladkorja giblje med 562 in 593 €/t. Študija sicer ne daje kategoričnega odgovora »da« ali »ne«, je pa pred morebitno resno poslovno odločitvijo potreben natančen investicijski elaborat.

 

*   *   *