Skoči na vsebino

NOVICA

11. 4. 2016

Ministri EU o ukrepih za reševanje krize v kmetijstvu

Luksemburg, 11. 4. 2016 – Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so se danes sestali na rednem zasedanju Sveta EU pod predsedovanjem Nizozemske. Na zasedanju, ki se ga s strani Slovenije udeležuje minister mag. Dejan Židan, so se ministri seznanili s stanjem pogajanj glede predloga uredbe o podatkih v ribiškem sektorju, Komisija pa je predstavila nov predlog o tehniških ukrepih v ribištvu. Na področju kmetijstva so se ministri seznanili z informacijo o »Razmerah na trgu« glede izvajanja dodatnih ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov na ravni EU ter informacijo v zvezi z uporabo sredstev iz Evropskega sklada za strateške naložbe za financiranje naložb v kmetijstvu.

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je tokrat potekal v Luksemburgu, je bil dopoldan v znamenju ribiških tem, kjer se spreminja zakonodaja z namenom ohranjanja staleža rib; na tem področju je Slovenija zelo aktivna, saj želi preprečiti sprejem prezahtevnih nadzornih mehanizmov za majhne ribiške flote.


Na področju kmetijstva so imeli ministri najprej razpravo o goljufijah pri živilih, Komisija pa je predstavila Evropski sklad za strateške investicije (EFSI) ter zadnje stanje na kmetijskih trgih. Pod točko razno pa so bile na dnevnem redu še kriza na mlečnem trgu, izredni ukrepi v sektorju sadja in zelenjave zaradi ruskega embarga in podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov za neposredna plačila v 2016. Svet EU je danes obravnaval tudi stanje na področju pogajanj z Mercosurjem, sklepe s konference direktorjev plačilnih agencij, ki je potekala novembra 2015 ter o izidih političnega foruma o prehranski verigi, ki je marca letos potekala v Litvi.



                                                                                 *    *    *


PODROBNEJE O VSEBINI ZASEDANJA SVETA EU ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO


•    Predlog uredbe o ohranjanju ribiških virov in varstvu morskega ekosistema s tehničnimi ukrepi


Ministru EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so aprilsko zasedanje Sveta EU začeli s predstavitvijo Komisije o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ohranjanju ribiških virov in varstvu morskega ekosistema s tehničnimi ukrepi. Tehnični ukrepi so pravila, ki določajo, kako in kje lahko ribiči izvajajo ribolov. Namenjeni so nadzorovanju ulova, ki se lahko ulovi z določenim ribolovnim naporom, in zmanjšanju vpliva ribolova na ekosistem. So sestavni del regulativnega okvira za večino sistemov upravljanja ribištva, tudi v vodah Unije. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi dejal, da gre za uredbo, kjer Slovenija vidi tudi nove možnosti. »Za Slovenijo je zlasti pomembno, da se znotraj uredbe prepozna slovensko ribištvo ter na kakšen način lahko naše ribištvo trajnostno preživi«, je poudaril minister. Ob tem je dodal, da je Slovenija podala predlog, da se v uredbo vključi možnost izjeme od določil Sredozemske uredbe, ki zadevajo padec zapornih plavaric, in sicer za zaporne plavarice v Tržaškem zalivu oziroma severnem Jadranu.

•    Predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju


Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo je nizozemsko predsedstvo poročalo o stanju glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko. Cilj predloga uredbe je uskladiti okvir za zbiranje podatkov z drugo zadevno zakonodajo EU v zvezi z zbiranjem podatkov o ribištvu, da se odpravijo prekrivanja in posledično znižajo stroški celotnega sistema zbiranja podatkov o morju. Zbiranje podatkov je bistvenega pomena za izvajanje skupne ribiške politike, saj je osnova, ki omogoča, da ta temelji na najboljšem možnem znanstvenem svetovanju. Podatki so potrebni za ocenitev stanja staležev rib, donosnosti različnih segmentov sektorja ter učinkov ribištva in akvakulture na ekosistem. Potrebni so tudi za ovrednotenje politik EU: ukrepov za upravljanje ribištva, strukturnih finančnih ukrepov v podporo območjem, odvisnih od ribištva in akvakulture ter ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ribištva na ekosistem. Slovenija meni, da gredo pogajanja glede predloga uredbe v pravo smer ter v splošnem podpira doseganje kompromisa med državami članicami za začetek neformalnega trialoga z Evropskim parlamentom.

•    Boj proti goljufijam s hrano v EU


Na zahtevo Nemčije so ministri EU danes opravili razpravo o potvorbah v živilih. Pobuda temelji na poročilu skupne operacije Interpola in Europola, v kateri so zasegli 10.000 ton in milijon litrov potvorjenih živil. Nemčija je razpravi tudi pozvala, naj Komisija koordinira več vseevropskih programov nadzora, v EU pa je potrebno čimprej ustanoviti EU referenčni center za pristnost in integriteto v prehranski verigi, še bolj pa je potrebno delati na povezovanju vseh pristojnih služb na nacionalnih ravneh, kakor tudi na EU ravni. Minister mag. Dejan Židan je izpostavil razpravo kot zelo pomembno za prehranski sektor. »Ob vsakem takem razkritju ali aferi se tudi v Sloveniji dodatno zmanjša zaupanje potrošnika do varne hrane, zato problem razumemo kot akuten«, je dejal minister. Ob tem je poudaril, da so predlogi Nemčije podobni kot razmišlja Slovenija, ki podpira sistem takojšnje izmenjave informacij ter koordinacijo znotraj EU. Minister je ob tem izpostavil tudi pomen referenčnih laboratorijev in analitskih podpor, po njegovih besedah pa je potrebno postaviti sistem, ki bo proizvajalcem hrane omogočal takojšnjo prijavo nepoštenih praks, kadar te opazijo. »Zato so za Slovenijo pomembni naslednji poudarki za bodoče delovanje: usklajeni programi pregona goljufij na ravni EU; takojšnja izmenjava informacij med državami; skupno delovanje različnih nadzornih organov (inšpektorjev za varno hrano, policije in carine); mreža referenčnih laboratorijev, ki bo inšpektorjem nudila tudi analitsko podporo ter spodbude proizvajalcem«, je še zaključil minister.

•    Poročilo o razmerah na kmetijskih trgih


Na današnjem zasedanju je Komisija predstavila poročilo o najnovejših razmerah na kmetijskih trgih. Na področju sektorja mleka in mlečnih izdelkov Komisija ugotavlja, da je v primerjavi z januarjem 2015 / 2016 povišana proizvodnja za 5,6 %, proizvajalci pa po mnenju Komisije ignorirajo signale o preveliki proizvodnji. Zato želi Komisija podvojiti odkup v javno intervencijo za maslo in posneto mleko v prahu, medtem ko je bila količina 109.000 ton posnetega mleka v prahu v intervenciji dosežena minuli petek. Na odboru je bila tudi potrjena uredba o načrtovanju proizvodnje mleka za zadruge in druge oblike kmetijskih združenj, zato Komisija verjame, da bodo ti ukrepi pomagali trgu. Na trgu s prašičjim mesom Komisija napoveduje novo shemo zasebnega skladiščenja, vendar ob primernem trenutku, da se ne povozi sezonske rasti cen. V marcu se je cena sicer začela sezonsko dvigati, nove napovedi kažejo, da bo do konca leta 2016 proizvodnja padla. Hkrati Komisija ugotavlja, da je situacija z izvozom mesa veliko boljša, kajti celoten izvoz se je v primerjavi z lanskim povečal za 23 %. V sektorju sadja in zelenjave pa je Komisija poročala, da je bilo na podlagi ukrepov po ruskem embargu umaknjenega s trga več kot 1 mio t sadja in zelenjave, dodeljeno je bilo 247 mio EUR pomoči. Te izredne ukrepe bodo po navedbah Komisije še razširili, osnutek delegiranega akta se pričakuje sredi aprila.

Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je točka »stanje na kmetijskih trgih« danes najpomembnejša. Stanje v posameznih državah je sicer različno, je pa povsod slabše kot je bilo ob času zadnjega zasedanja Sveta ministrov v marcu. V svojem nastopu na zasedanju je mag. Židan poudaril željo, da se do sedaj dogovorjeni ukrepi čimprej realizirajo v celoti. Po njegovih besedah Slovenija podpira ukrep enkratne likvidnostne pomoči kmetijam iz EU sredstev, zelo pomembne pa je tudi ukrep prostovoljnega reguliranja količine proizvodnje surovega mleka. »Bo pa ta ukrep bolj učinkovit, če bodo zagotovljena javna finančna sredstva EU za stimuliranje zmanjševanja proizvodnje, možno pa je speljati tudi učinkovite ukrepe, ki nimajo finančnih posledic«. Nadalje je minister še dejal, da je potrebno več narediti v razmerjih med deležniki v prehranski verigi. »Več moramo narediti za povečanje pogajalske moči kmetij in več proti nepoštenim praksam v prehranski verigi«. Mag. Židan pa je posebej izpostavil potrebo po obveznem označevanju porekla osnovnih kmetijskih surovin, zlasti mleka. Minister pa je tudi pozdravil ukrep za odkup mlečnih proizvodov za človekoljubne namene pri reševanju begunske krize ter se zavzel za bistveno povišanje sredstev za ta namen.

•    Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI)


Na današnjem zasedanju je Komisija predstavila uporabnost EFSI za zapolnitev vrzeli v javno-zasebnih naložbah v kmetijstvu. V tem sektorju ocenjujejo potrebo po 2-9 milijard EUR v ta namen. Kmetijstvo (in gozdarstvo) je v EFSI prepoznano kot pomemben delodajalec, ki daje okoli 3,5 milijonov delovnih mest v EU. Največ teh se ustvarja z diverzifikacijo aktivnosti na podeželju. V času recesije je prišlo do upada naložb in zapolnitev te vrzeli je ena od prioritet sklada. Da bi se izvajanje čimprej začelo želi Komisija tudi čimprej prejeti prijave projektov. Januarja letos je bil objavljen usmerjevalni dokument za doseganje komplementarnosti med skladi. V kmetijstvu je izpostavljen problem majhnosti prijavljenih projektov, zato se spodbuja združevanje manjših naložb v t.i. naložbene platforme. Za delovanje tega bo 14. 4. v Bruslju tudi delavnica na to temo.

                                                    *    *    *