Poleg tega ministri niso podprli predloga Komisije za dajanje gensko spremenjenih vrst soje (A2704-12) in bombaža (LLCotton25) za hrano in krmo, evropska komisarka Mariann Fischer Boel pa je ministrom predstavila predlog sofinanciranja programa brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave po šolah.
NADALJEVANJE RAZPRAVE O »ZDRAVSTVENEM PREGLEDU« REFORME SKP
Ministri so razpravljali o predlaganem povišanju obvezne modulacije oz. prenosu sredstev iz neposrednih plačil v razvoj podeželja, postopnem povečanju mlečnih kvot do njihove popolne odprave leta 2015, prihodnosti tržnih mehanizmov in pravilih navzkrižne skladnosti.
Državna sekretarka Branka Tome je poudarila, da bi predlagan povišan prenos sredstev pomenil odstop od sprejetih ciljev pri uvedbi regionalnega modela sheme enotnega plačila v Sloveniji, ki je lani stopil v veljavo. To bi lahko pomenilo velik izpad dohodka za določen del kmetijskih gospodarstev, zato Slovenija nasprotuje takšnemu predlogu.
Prav tako je opozorila na previdnost pri odpravljanju tržno-cenovnih ukrepov ter poudarila, da evropsko kmetijstvo potrebuje tržno-cenovno politiko, ki bo omogočilo preprečevanje prevelikih in družbeno nezaželenih nihanj na trgu. Slovenija se zato ne strinja z ukinitvijo ukrepov intervencijskega odkupa za žita, javne intervencije za prašičje meso ter podpore skladiščenja sira in drugih ukrepov, ki podpirajo porabo masla. Ti ukrepi naj se ohranijo kot neobvezujoči in se izvajajo le v letih prevelikih tržnih nihanj.
Glede predloga postopnega povečanja nacionalnih mlečnih kvot v naslednjih petih letih za en odstotek na leto, pa je Tometova opozorila, da bi lahko takšno povišanje in ukinitev kvot leta 2015 brez ustreznih spremljajočih ukrepov ogrozila mlečno proizvodnjo v določenih delih EU, predvsem v območjih s težjimi pogoji za kmetovanje. V Sloveniji je namreč prevladujoča struktura proizvajalcev mleka z nizko proizvodnjo (1) do 50 tisoč kg letno, ki so v večini locirani na območjih z omejenimi dejavniki (2). Tometova je predlagala uvedbo spremljajočih ukrepov za zagotavljanje ohranjanja proizvodnje mleka na teh ogroženih območjih oz. možnosti za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev. Kot možen ukrep je Slovenija predlagala sofinanciranje stroškov prevoza mleka do odkupnega mesta, s čimer bi lahko krili visoke stroške prevoza mleka oddaljenih kmetijskih gospodarstev.
BREZPLAČNO SADJE IN ZELENJAVA V ŠOLE
Za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave po šolah namerava EU nameniti 90 milijonov EUR letno. Cilj je povečati porabo sadja in zelenjave zlasti med mladimi v starosti med 6 in 10 let. V zadnjih letih se pri EU otrocih drastično povečuje pojav debelosti in prekomerne teže, dnevna poraba sadja in zelenjave pa v EU pada in je pod priporočenimi 400 g/dan. Slovenija ukrep pozdravlja, vendar meni, da EU za doseganje zastavljenih ciljev za ukrep predvideva premalo sredstev. Izvajanje ukrepa bi morala biti enostavno, državam članicam pa bi moralo biti prepuščeno, da same odločajo o ciljni starostni skupini otrok.
POMOČ RIBIŠKEMU SEKTORJU NA RAVNI EU
Ministri so sprejeli tudi uredbo o začasni shemi za spodbujanje prestrukturiranja ribiške flote EU, s katero naj bi prilagodili ribiški sektor EU visokim cenam goriv. Uredba sodi v paket ukrepov, s katerimi želi Komisija zmanjšati presežne ribolovne zmogljivosti in hkrati zagotoviti večjo učinkovitost in produktivnost ribiških plovil. To naj bi prispevalo k večji konkurenčnosti ribiškega sektorja.
V danes sprejeti uredbi so med drugim predvidene tri skupine ukrepov:
izredna pomoč za začasno prekinitev ribolovnih dejavnosti za največ tri mesece za plovila, ki bodo vključena v prestrukturiranje, ter vključujejo kritje stroškov posadke in fiksne stroške plovil;
ukrepe za prestrukturiranje flot, ki vključujejo lažjo dostopnost do sredstev Evropskega sklada za ribištvo za trajno ukinitev ribolovnih dejavnosti ter nadomeščanje starih z novimi plovili z manjšo tonažo in močjo motorja ter učinkovitejšo izrabo goriva;
horizontalni ukrepi, kot so znižanje stopnje lastnega financiranja s 60 na 40 % za naložbe v ribiška plovila za opremo, ki pomaga znižati porabo goriva, pomoč pri strokovnem svetovanju pri prestrukturiranju, zgodnejše upokojevanje, podpiranje dodatnih raziskav za izboljšave motorjev, opreme in orodij.
* * *
(1) Do 50.000 kg proizvede več kot 60 % proizvajalcev.
(2) Več kot 60 % mleka je proizvedeno na območjih s težjimi pogoji za kmetovanje.
