Slovenija bo iz EU črpala sredstva za prestrukturiranje vinogradov, promocijo na trgih tretjih držav in uporabo zgoščenega grozdnega mošta za obogatitev vina, od leta 2010 pa bo del sredstev namenila tudi za namen ohranjanja vinogradov na strmih legah.
Vse države članice imajo v prvih treh letih na razpolago tudi ločena dodatna sredstva za namen ukrepa krčenja vinogradov. Tistim, ki se ne želijo več ukvarjati z vinom, bo z dodatnimi sredstvi omogočena preusmeritev v drugo panogo.
V uredbo o ureditvi trga z vinom so poleg ukrepov reforme vinskega sektorja EU vključeni tudi nacionalni ukrepi, ki so financirani samo iz slovenskega proračuna. Ti vključujejo pomoč vinarjem za sodelovanje na sejmih, izobraževanje, tržne raziskave in svetovalne storitve.
UKREPI REFORME VINSKEGA SEKTORJA EU
Z uredbo o ureditvi trga z vinom je določeno, da se iz nacionalne ovojnice sredstva namenjajo za podpore za prestrukturiranje vinogradov, promocijo na trgih tretjih držav in uporabo zgoščenega grozdnega mošta za obogatitev vina.
Preostalih razpoložljivih ukrepov nove ureditve trga z vinom Slovenija ne bo izvajala s sredstvi iz nacionalne ovojnice. Podpore za prestrukturiranje predelovalnih kapacitet bodo pridelovalci še naprej lahko pridobivali na podlagi sredstev iz programa razvoja podeželja, sofinanciranje zavarovalnih premij pa preko obstoječega ukrepa državnih pomoči. Ostala dva razpoložljiva ukrepa - zelena trgatev, ko se grozdje v celoti poreže še v zeleni fazi, in destilacija pa za slovenske pridelovalce nista zanimiva.
Poleg navedenih ukrepov pa bo od leta 2010 dalje iz nacionalne ovojnice 1 mio EUR letno prenesen med ukrepe razvoja podeželja za namen ohranjanja vinogradov na strmih legah.
Od leta 2009 dalje so sredstva v proračunu EU za vino vnaprej razdeljena med države članice v tako imenovane nacionalne ovojnice. Države članice lahko sredstva iz nacionalne ovojnice na podlagi vnaprej pripravljenih petletnih programov porabljajo za tiste ukrepe, ki jim najbolj ustrezajo.
NACIONALNI UKREPI
Uredba o ureditvi trga z vinom urejuje ukrepe dodeljevanja pomoči vinarjem za sodelovanje na sejmih, izobraževanje, tržne raziskave in svetovalne storitve, ki niso predmet reforme trga z vinom in se financirajo iz nacionalnih sredstev. Uredba v drugem poglavju ureja organizacije proizvajalcev vina. Po novem priznanje organizacije proizvajalcev ni več pogoj za pridobitev sredstev, ki se dodeljujejo na podlagi te uredbe.
Sredstva se dodeljujejo neposredno na podlagi uredbe, kar pomeni, da ni predvidenega posebnega poziva ali razpisa in da so vse podrobnosti, vključno s potrebno dokumentacijo, vsebovane v sami uredbi. Zaradi tega se je potrebno pred vložitvijo zahtevka podrobno seznaniti z vsebino uredbo.
Do pomoči so upravičena podjetja, ki so gospodarske družbe ali zadruge, registrirane za pridelavo in stekleničenje vina oziroma kmetijska gospodarstva s povprečno letno količino najmanj 20 tisoč litrov vina zadnjih treh letnikov, prijavljeno v register. Upravičena so tudi podjetja, ki so gospodarske družbe, ki niso registrirane za pridelavo in stekleničenje vina, vendar so prejemale podporo kot organizacije proizvajalcev v lanskem letu ali je med njihovimi ustanovitelji oziroma družbeniki najmanj ena izmed gospodarskih družb, ki je registrirana za pridelavo in stekleničenje vina.
* * *
