Kot enega pomembnejših dosežkov je minister Jarc izpostavil izpolnjeno zavezo Vlade RS, da je od leta 2004 naprej zagotovila proračunska sredstva za doplačevanje neposrednih plačil. Slovenski kmetje zato danes prejemajo enaka plačila kot njihovi kolegi iz drugih držav članic EU-15. Slovensko kmetijstvo je tako v celoti vključeno v skupno kmetijsko politiko EU (SKP), s čimer so mu zagotovljene dodatne možnosti za posodobitev, prestrukturiranje in razvoj.
Ministrstvo je lani uvedlo tudi reformo SKP iz leta 2003, ki uvaja proizvodno nevezana plačila. Kljub temu, da bi reforma glede na strukturo slovenskega kmetijstva lahko pomenila večji izpada dohodka predvsem za profesionalne govedorejske kmetije, je Slovenija uvedla model regionalnega enotnega plačila na površino, ki omogoča mehak prehod s proizvodno vezanih na proizvodno nevezana plačila. Slovenskim kmetom je bil s tem dan stabilen in predvidljiv okvir za gospodarjenje do leta 2013. Okoli 62.000 kmetov je bilo kljub manjšemu zamiku v predpisanem roku izplačanih 134,4 mio EUR.
Ministrstvo je z uvedbo sofinanciranja zavarovanj leta 2006 naredilo pomemben napredek na področju preprečevanja škode po naravnih nesrečah, pri čemer bo država v prihodnjem letu povečala sofinanciranje premij na 50 odstotkov. Ministrstvo je pripravilo strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, ki ji bo sledil tudi akcijski program. Poleg tega je ponovno vzpostavljeno načrtno vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov, za katere se vzpostavlja nova javna služba.
Kljub uvedbi strogih standardov na področju zagotavljanja varne in kakovostne hrane, je ministrstvo odpravilo nepotrebne nadstandarde in znižalo s tem povezane stroške za kmete in živilsko predelovalno industrijo. S spremembami zakona o kmetijstvu je poenostavilo postopke za upravičence pri vlaganju zahtevkov pri plačilni agenciji, s spremembami zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pa je znižalo obvezno članstvo in s tem odpravilo nepotrebne obveznosti za posameznike in zmanjšalo administrativno delo in stroške KGZS.
S spremembami zakona o gozdovih je ministrstvo omogočilo lastnikom gozdov lažje ter učinkovitejše gospodarjenje z gozdovi, višinskim in gorskim kmetijam pa pridobitev koncesij za izkoriščanje državnih gozdov. Z zakonom je zagotovljeno tudi učinkovitejše varovanje gozdov, ki so po novem z možnostjo dodatnih športnih aktivnosti na zato označenih območjih še bolj odprti za javnost. V spremembah zakona o divjadi in lovstvu je ministrstvo uredilo podeljevanje koncesij lovskim družinam v skladu z odločbama Ustavnega sodišča RS ter uvedlo spremembe, ki bodo pripomogle k boljšemu in trajnostnemu upravljanju z divjadjo.
Na področju ribištva sta bila sprejeta krovna zakona za morsko in sladkovodno ribištvo, ki zagotavljata temelje za hitrejši razvoj obeh panog in morskim gospodarskim ribičem dajeta ugodnejši status.
Po besedah ministra Jarca se je ministrstvo odzivalo tudi na nepredvidene dogodke, kot so naravne ujme, pomori čebel ter krize v posameznih panogah, kot sta prašičereja in ribištvo. Ministrstvo je skupaj z Vlado RS zagotovilo dodatno finančno ali drugo obliko pomoči in znižalo davke ter ko je bilo to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi in živali tudi poostrilo inšpekcijski nadzor.
Minister Jarc je izpostavil pomemben napredek tudi na področju promocije slovenskega kmetijstva in živilskega sektorja. Ministrstvo je lani s petimi promocijskimi kampanjami informiralo širšo slovensko javnost o pomenu različnih kmetijskih pridelav ter o varnosti in kakovosti slovenskih kmetijskih pridelkov in živil. V medijih se je posledično povečala pojavnost in zavedanje pomena kmetijstva za širši slovenski prostor. Evropska komisija pa je Sloveniji prvič potrdila tri projekte promocije in informiranja kmetijskih in živilskih proizvodov, s čimer je Slovenija za ta namen pridobila 1,73 mio EUR dodatnih evropskih sredstev.
V prihodnje potreben dvig konkurenčnosti
Minister Jarc je opozoril tudi na problem nizke produktivnosti dela v kmetijstvu in nujno potrebo po zvišanju konkurenčnosti slovenskega kmetijstva in gozdarstva.
»Obdobje naslednjih let je potrebno izkoristiti za prilagoditev na razmere, v katerih bo slovensko kmetijstvo sposobno slediti globalnim tržnim vplivom,« je dejal in poudaril, da »obstajajo občutne razlike po posameznih proizvodnih usmeritvah, zaradi česar bi bilo smiselno ugotoviti ključne probleme posameznih sektorjev ter pripraviti ciljno usmerjene ukrepe«. Ministrstvo je zato pristopilo k izdelavi strategije, ki naj bi dala odgovore na vprašanje, kako povečati konkurenčno sposobnost slovenskega kmetijstva.
* * *
Gradivo za novinarje in audio zapis novinarske konference:
http://www.mkgp.gov.si/si/novinarsko_sredisce/novinarske_konference/
