Skoči na vsebino

ČEBELE

(foto: www.slovenia.info)

Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, katere lastnosti so mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja novih pasem z leti izginile, v Sloveniji pa se je avtohtona čebela ohranila vse do dandanes. K temu je prispevala tudi pristopna pogodba Slovenije k Evropski uniji, v kateri se je Slovenija zavezala, da bo še naprej izvajala vse ustrezne ukrepe, potrebne za ohranitev  kranjske čebele in Resolucija o zaščiti kranjske čebele.

 

Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in aktivnosti, ki jih počnejo skozi življenje. V vseh obdobjih leta je za dosego maksimalne življenjske dobe pomembna ustrezna hrana. Čebele gnetejo cvetni prah in prenašajo nektar v istem starostnem obdobju, kot gradijo satje. Od pašnih čebel sprejemajo nektar, ki ga ventilirajo na jezičku, nekaj pa ga razdelijo drugim čebelam. Te ga po daljšem prezračevanju odložijo v celice, kjer še naprej zori v med.

 

Vrednost vseh čebeljih pridelkov je veliko manjša od koristi, ki jo imamo zaradi opraševanja čebel, saj so čebele najpomembnejše opraševalke žužkocvetnih rastlin. V sadjarstvu so ključnega pomena v obdobju največjega cvetenja, preostali možni opraševalci (npr. čmrlji, metulji) po navadi le malo prispevajo k uspešnosti opraševanja.   

 

Statistični podatki

 

Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo leta 2016 v Sloveniji 10.667 čebelarjev, ki so imeli 13.934 čebelnjakov oz. stojišč s 181.480 čebeljimi družinami. V prvi četrtini leta 2017 se je število ekoloških čebelarjev povzpelo na 80. K temu pripomore nov PRP 2015-2020 program, ki subvencionira z 22,31 EUR/čebeljo družino v ekološki pridelavi.

 

Povprečna starost čebelarja po podatkih iz registra čebelnjakov je 58,3 let. V letu 2013 so imeli čebelarji v povprečju 15,04 čebeljih družin. Prevladujoči način čebelarjenja je v AŽ-panjih (Albert Žnideršič), kjer je naseljenih kar 93 % čebeljih družin.

 

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v Sloveniji leta 2015 pridelano 2.047 ton medu ali za 77% več kot leto pred tem, ko je bilo proizvedenih 471 ton. Ekološki pridelovalci so v letu 2015 ustvarili za 21,81 ton ekološkega medu.

 

Proizvodnja in odkup

 

Čebelarstvo ima v Sloveniji zelo velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke kot so med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup, človek uporablja za hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Prav tako pa so ti pridelki pomembni kot surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov.

 

Potrošnja medu je v opazovanem obdobju presegla domačo proizvodnjo in je vsa leta stabilna, znaša okrog 1,4kg/na prebivalca na leto in se v zadnjih desetih letih bistveno ne spreminja. Stopnja samooskrbe se od leta 2010, giblje se med 20 % in 85 %. Izvoz medu se v obdobju 2010-2015 povečuje, gibal se je med 32 ton medu  (v 2011) in 103 ton medu (v 2014). Uvoz medu se v obdobju 2010-2015 povečuje, in sicer iz 585 ton (v 2010) na 1.425 ton medu (v 2014).

 

Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letih med 2005 in 2008 so se gibale okoli 2 eurov/kg, medtem ko je odkupna cena v letu 2015 znaša 4,8 eurov/kg. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo pri prodaji na tržnicah. Odkupna cena medu na tržnicah je od leta 2010 narasla iz 5,6 eura/kg medu na 9,5 eurov/kg medu. Slovenski čebelarji več kot  80 % medu prodajo neposredno na domu vendar je v zadnjih desetih letih opazen trend povečanja prodaje na tržnicah. V letu 2010 se je na tržnicah prodalo 137 ton medu, v letu 2015 le 52 ton medu.