Skoči na vsebino

ČEBELE

Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, katere lastnosti so mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja novih pasem z leti izginile, v Sloveniji pa se je avtohtona čebela ohranila vse do dandanes. K temu je prispevala tudi pristopna pogodba Slovenije k Evropski uniji, v kateri se je Slovenija zavezala, da bo še naprej izvajala vse ustrezne ukrepe, potrebne za ohranitev  kranjske čebele in Resolucija o zaščiti kranjske čebele.

 

Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in aktivnosti, ki jih počnejo skozi življenje. V vseh obdobjih leta je za dosego maksimalne življenjske dobe pomembna ustrezna hrana. Čebele gnetejo cvetni prah in prenašajo nektar v istem starostnem obdobju, kot gradijo satje. Od pašnih čebel sprejemajo nektar, ki ga ventilirajo na jezičku, nekaj pa ga razdelijo drugim čebelam. Te ga po daljšem prezračevanju odložijo v celice, kjer še naprej zori v med.

 

Vrednost vseh čebeljih pridelkov je veliko manjša od koristi, ki jo imamo zaradi opraševanja čebel, saj so čebele najpomembnejše opraševalke žužkocvetnih rastlin. V sadjarstvu so ključnega pomena v obdobju največjega cvetenja, preostali možni opraševalci (npr. čmrlji, metulji) po navadi le malo prispevajo k uspešnosti opraševanja.   

 

Statistični podatki

 

Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo leta 2017 v Sloveniji 10.579 čebelarjev, ki so imeli 13.975 čebelnjakov oz. stojišč s 195.259 čebeljimi družinami. V prvi četrtini leta 2017 se je število ekoloških čebelarjev povzpelo na 65. K temu pripomore nov PRP 2015-2020 program, ki subvencionira z 22,31 EUR/čebeljo družino v ekološki pridelavi.

 

Povprečna starost čebelarja po podatkih iz registra čebelnjakov je 58,3 let. V letu 2013 so imeli čebelarji v povprečju 16 čebeljih družin. Prevladujoči način čebelarjenja je v AŽ-panjih (Albert Žnideršič), kjer je naseljenih kar 93 % čebeljih družin.

 

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v Sloveniji leta 2016 pridelano 1.298 ton medu. Ekološki pridelovalci so v letu 2017 ustvarili za 19,4 ton ekološkega medu.

 

Proizvodnja in odkup

 

Čebelarstvo ima v Sloveniji zelo velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke kot so med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup, človek uporablja za hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Prav tako pa so ti pridelki pomembni kot surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov.

 

Potrošnja medu je v opazovanem obdobju presegla domačo proizvodnjo in je vsa leta stabilna, znaša okrog 1,4kg/na prebivalca na leto in se v zadnjih desetih letih bistveno ne spreminja. Stopnja samooskrbe se od leta 2010, giblje se med 20 % in 85 %, v letu 2016 je znašala 58,9%. Izvoz medu se v obdobju 2010-2016 povečuje, gibal se je med 32 ton medu  (v 2011) in 234 ton medu (v 2016). Uvoz medu se v obdobju 2010-2015 povečuje, in sicer iz 585 ton (v 2010) na 1.425 ton medu (v 2014) ter 917 ton (v 2016).

 

Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letih med 2005 in 2008 so se gibale okoli 2 eurov/kg, medtem ko je odkupna cena v letu 2016 znaša 4,66 eurov/kg. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo pri prodaji na tržnicah. Odkupna cena medu na tržnicah je od leta 2010 narasla iz 5,6 eura/kg medu na 9,85 eurov/kg medu. Slovenski čebelarji več kot  80 % medu prodajo neposredno na domu vendar je v zadnjih desetih letih opazen trend povečanja prodaje na tržnicah. V letu 2010 se je na tržnicah prodalo 137 ton medu, v letu 2016 le 60 ton medu.