Skoči na vsebino

DRŽAVNE POMOČI

 

Seznam veljavne zakonodaje s področja državnih pomoči in pomoči de minimis v kmetijstvu in ribištvu je na voljo na spletni strani z veljavno zakonodajo.

 

Splošna pravila o državni pomoči

 

 

Državna pomoč je pomoč v kakršni koli obliki, s katero javni organ ali zasebni organ, določen s strani države ali lokalne samoupravne skupnosti, posameznim subjektom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, zagotovi prednost pred njihovimi konkurenti in s tem povzroči izkrivljanje konkurence. Državna pomoč v Evropski uniji načeloma ni združljiva z notranjim trgom, vendar jo je izjemoma možno dodeliti iz razlogov splošnega gospodarskega razvoja. V ta namen je Evropska unija oblikovala skupek pravil o državni pomoči, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za podjetja in preprečujejo, da bi se države članice ukvarjale s potratnimi subvencijskimi tekmami, kar za posamezne države ni trajnostno in je škodljivo za EU kot celoto. Pravila tudi zahtevajo, da deležniki preverijo, ali je državna pomoč ustrezen instrument za doseganje ciljev skupnega interesa. Nadzor državne pomoči tako prispeva k preprečevanju potratne uporabe javnih sredstev, za kar bi morali na koncu plačati davkoplačevalci.

 

Za državno pomoč šteje vsak ukrep, ki izpolnjuje vsa štiri merila iz prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije:

  • ukrep vključuje prenos državnih sredstev, kar vključuje sredstva nacionalnih in lokalnih javnih organov, javnih skladov, javnih fundacij ipd.;
  • ukrep mora zagotavljati gospodarsko prednost, ki ga subjekt ne bi imel od običajnega poslovanja;
  • ukrep mora biti selektiven, s čimer negativno vpliva na ravnovesje med določenimi subjekti na trgu in njihovimi konkurenti;
  • ukrep mora imeti potencialen učinek na konkurenco in trgovino med državami članicami.

 

Evropska komisija je presodila, da majhni zneski pomoči (pomoč de minimis) nimajo potencialnega učinka na konkurenco in trgovino med državami članicami. Zato takšna pomoč ne šteje za državno pomoč.

 

Drugi in tretji odstavek 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije natančno določata vrsto primerov, v katerih se državna pomoč lahko šteje za sprejemljivo (t. i. izjeme). Obstoj teh izjem prav tako upravičuje preverjanje načrtovanih ukrepov državne pomoči, ki ga izvaja Evropska komisija, kot je predvideno v 108. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije. Po tem členu morajo države članice Komisiji priglasiti vsakršen načrt dodeljevanja državne pomoči, še preden začnejo takšen načrt izvajati. Po tem členu ima Komisija tudi pristojnost odločanja, ali je predlagani ukrep pomoči upravičen do izjeme in ali mora zadevna država tako pomoč odpraviti ali spremeniti. Pri izvajanju svojih pristojnosti je Komisija razvila posebne pristope, ki se prilagajajo velikosti podjetij, njihovi lokaciji, zadevni gospodarski panogi, namenu pomoči itn. Zaradi zagotavljanja preglednosti, predvidljivosti in pravne gotovosti je Komisija objavila merila, ki jih uporablja pri ugotavljanju, ali so priglašeni ukrepi pomoči upravičeni do izjeme, v obliki uredb, sporočil, obvestil, okvirov, smernic in dopisov državam članicam.

 

 

Državna pomoč v kmetijstvu in ribištvu

 

Posebnost kmetijstva in ribištva je med drugim v tem, da se zgoraj predstavljena splošna pravila o državni pomoči za subjekte, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in trgovino s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi, navedenimi v prilogi I Pogodbe o delovanju Evropske unije, uporabljajo v omejenem obsegu, kot ga v skladu z 42. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije določita Evropski parlament in Svet Evropske unije v okviru zakonodaje o skupni kmetijski in ribiški politiki. Pri tem morata zakonodajalca upoštevati cilje skupne kmetijske politike iz 39. člena Pogodbe. Ta posebnost ne velja za gospodarske dejavnosti, ki niso povezane s proizvodi iz omenjene priloge I, npr. predelava proizvodov iz priloge I v proizvode, ki niso našteti v prilogi I, in njihovo trženje, dejavnosti na področju gozdarstva ali turizma. V teh primerih se pravila o državni pomoči uporabljajo neposredno in v celoti. Ne nazadnje mora državna pomoč v kmetijstvu in ribištvu upoštevati tudi mednarodne obveznosti Evropske unije, zlasti sporazum o kmetijstvu v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

 

Veljavna zakonodaja s področja skupne kmetijske in ribiške politike načeloma določa, da se pravila o državni pomoči uporabljajo tudi za dejavnosti, povezane s proizvodnjo in trženjem kmetijskih in ribiških proizvodov iz priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije. Izjema so plačila držav članic na podlagi in v skladu z evropsko uredbo o skupni ureditvi trgov s kmetijskimi proizvodi ter sofinanciranje ali dodatno nacionalno financiranje ukrepov razvoja podeželja s strani držav članic na podlagi in v skladu z evropsko uredbo o razvoju podeželja.

 

V okviru Evropske komisije je za preverjanje državnih pomoči v kmetijstvu pristojen Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja, v ribištvu pa Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo. Komisija je sprejela več predpisov, ki vsebujejo merila za presojo načrtov državne pomoči v kmetijstvu in ribištvu. O združljivosti načrtov državne pomoči, priglašenih Komisiji, z notranjim trgom presoja Komisija na podlagi objavljenih smernic o državni pomoči v kmetijstvu ter smernic o državni pomoči v ribištvu in akvakulture.

 

Državna pomoč, izvezeta iz obveznosti priglasitve Evropski komisiji – skupinske izjeme

 

Z namenom poenostavitve, zmanjšanja upravnega bremena in hitrejše odobritve načrtov državne pomoči je Komisija sprejela uredbo o skupinskih izjemah v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju ter uredbo o skupinskih izjemah v ribištvu, po katerih je državna pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz teh uredb, izvzeta iz obveznosti priglasitve Evropski komisiji. Država članica mora Komisiji poslati le povzetek podatkov o takem načrtu državne pomoči pred začetkom njegovega izvajanja. Pri tem je treba poudariti, da se ti uredbi nanašata le na državno pomoč subjektom, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in trgovino s kmetijskimi ali ribiškimi proizvodi iz priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter na ukrepe v gozdarstvu in na podeželju, ki so del programov razvoja podeželja. Za ostale dejavnosti se za tovrstno državno pomoč uporablja uredba o splošni skupinski izjemi.

 

Pomoč de miminis v kmetijstvu in ribištvu

 

Pomoč de minimis je pomoč, ki ne presega določenega zneska in je dodeljena enotnemu podjetju v katerem koli obdobju treh let. Kot taka ne izpolnjuje vseh meril za državno pomoč in je zato ni treba priglasiti Evropski komisiji. Slednja je sprejela uredbo o pomoči de minimis subjektom, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ter uredbo o pomoči de minimis subjektom, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov. Najvišji znesek pomoči de minimis za enotno podjetje v katerem koli obdobju treh let znaša 15.000 EUR v primarni kmetijski proizvodnji ter 30.000 EUR v ribištvu in akvakulturi. Skupni znesek pomoči de minimis, ki ga država dodeli subjektom v katerem koli obdobju treh let, ne sme presegati nacionalne zgornje meje, ki za Slovenijo znaša 12.320.000 EUR v primarni kmetijski proizvodnji ter 990.000 EUR v ribištvu in akvakulturi.

 

Za dodeljevanje pomoči de minimis subjetkom, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, se uporabljajo določila splošne uredbe o pomoči de minimis, v okviru katere najvišji znesek pomoči de minimis za enotno podjetje v katerem koli treh let znaša 200.000 EUR.

 

Spremljanje in preverjanje državnih pomoči v kmetijstvu in ribištvu v Republiki Sloveniji

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v skladu z Zakonom o kmetijstvu (ZKme-1) in Zakonom o morskem ribištvu (ZMR-2) pristojno za preverjanje in spremljanje državnih pomoči in pomoči de minimis v kmetijstvu in ribištvu ter opravlja naslednje naloge:

  • obravnava, ocenjuje in pošlje vlogo za priglasitev načrta državne pomoči na področju kmetijstva in ribištva Evropski komisiji;
  • obravnava, ocenjuje in presoja o skladnosti določenih vrst državne pomoči v kmetijstvu in ribištvu, ki so izvzete iz obveznosti priglasitve Evropski komisiji (državne pomoči po skupinski izjemi), z zadevnimi predpisi EU;
  • obravnava, ocenjuje in presoja o skladnosti pomoči de minimis v primarni kmetijski proizvodnji ter ribištvu in akvakulturi z zadevnimi predpisi EU;
  • pripravi letno poročilo o dodeljenih državnih pomočeh v kmetijstvu in ribištvu za Evropsko komisijo in ministrstvo za finance;
  • vodi evidence o dodeljenih državnih pomočeh v kmetijstvu in ribištvu.

 

Za spremljanje in preverjanje državnih pomoči v drugih dejavnostih ter pomoči de minimis v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov in v drugih dejavnostih je pristojno ministrstvo za finance.

 

Dodatne informacije

 

Za dodatne informacije se lahko obrnete na Ivano Erjavec, vodjo Službe za državne pomoči in razvoj, e: jana.erjavec(at)gov.si, t: 01 478 91 23.