Skoči na vsebino

GOZDARSTVO

(SOkol ARSO, avtor: A. Šegula)

 

 

Gozd je naše največje naravno bogastvo. Predstavlja del naše naravne in kulturne dediščine ter identitete slovenske krajine. Pomembno prispeva k prepoznavnosti Slovenije v svetu, s svojo ohranjenostjo pa kaže na naš trajnostni odnos do narave in življenjskega okolja. Gozd daje izjemno veliko. Je pomemben gospodarski dejavnik, ki zagotavlja številna zelena delovna mesta in energijo. Slovenija je zato v svojih razvojnih dokumentih les opredelila kot strateško obnovljivo surovino. Gozd je še veliko več. Tako gozdni ekosistemi pomembno prispevajo k varovanju tal, voda in podnebja. Nudijo tudi dom pestri paleti rastlinskih in živalskih vrst, nam pa prostor za oddih in rekreacijo.


Področje gozdov in gozdarstva na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Direktoratu za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pokriva Sektor za gozdarstvo. V okviru svojih nalog spremlja stanje in pripravlja sistemske rešitve za zagotavljanje trajnostnega razvoja gozdov kot ekosistemov v smislu njihove biotske raznovrstnosti in vseh njihovih ekoloških, proizvodnih in socialnih funkcij.


Sektor za gozdarstvo tako:

  • spremlja stanje in pripravlja sistemske rešitve s področja gozdov, gozdarstva, gozdnega drevesničarstva in semenarstva;
  • vodi postopke za sprejem gozdnogospodarskih načrtov;
  • spremlja izvajanje gozdnogojitvenih in varstvenih del oziroma gozdno bioloških vlaganj v gozdove;
  • spremlja in nadzira delo javne gozdarske službe;
  • nadzoruje  gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki jih v imenu RS upravlja družba Slovenski državni gozdovi/ SiDG, d.o.o.;
  • spremlja izobraževalne ter raziskovalne dejavnosti s področja dela sektorja;
  • pripravlja in spremlja program gradnje in vzdrževanja gozdnih cest ter spremlja tehnologije dela v gozdu;
  • spremlja gospodarske učinke in stroške gozdarske dejavnosti ter oblikuje merila za sofinanciranje vlaganj v gozdove;
  • razporeja sredstva proračuna RS za financiranje javne gozdarske službe, vzdrževanje gozdnih cest, obnovo, nego in varstvo gozdov ter promocijo gozdov in gozdarstva;
  • spremlja trg gozdnih dobrin;
  • oblikuje cene storitev, ki se sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije;
  • na evropski in globalni ravni zagotavlja ustrezno mednarodno uveljavljanje interesov Republike Slovenije na področju gozdov in gozdarstva.

Dejstva in številke

 

 

Gozdnatost in pestrost gozdov

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Približno 1,2 milijona hektarjev gozdov predstavlja skoraj 60 odstotkov površine države oziroma pomeni 0,6 hektarja gozda na državljana. Pretežni del slovenskih gozdov (70 %) je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov, ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.

 

Lesna zaloga, prirastek in posek
Lesna zaloga slovenskih gozdov znaša po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije zaokroženo 338 milijonov m3 oz. 285 m3/ha. Delež lesne zaloge iglavcev je 46,5 %, listavcev pa 53,5 %. V slovenskih gozdovih priraste letno okoli kot 8,5 milijona m3  lesa ali 7,1 m3/ha. V zadnjih nekaj letih je bilo v slovenskih gozdovih skupno posekano okoli 4  milijone m3 dreves letno, od tega zaokroženo 60 % iglavcev in 40 % listavcev. Posek, zlasti v zasebnih gozdovih, zaostaja za možnim posekom po gozdnogospodarskih načrtih in znaša 70 % možnega poseka in 40 % tekočega prirastka.

 

Lastništvo gozdov
V Sloveniji je 74 % gozdov v zasebni lasti, 26 % gozdov pa je v lasti države in občin. Večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo kakovostno strokovno gospodarjenje. Zasebna gozdna posest pa je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega manj kot 3 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Velika večina takšnih gozdov za lastnike nima gospodarske vrednosti. V Sloveniji je že 313.000 (s solastniki celo 461.000) zasebnih gozdnih posestnikov. Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov, otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih.


Načrtno gospodarjenje
Dolgoletna tradicija načrtnega gospodarjenja z gozdovi sega pri nas v 18. stoletje. Sodobno gospodarjenje danes temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti, ki upošteva ekološke, proizvodne in socialne funkcije gozda. Gospodarjenje z gozdno posestjo je dolžnost in pravica slehernega lastnika, ki ga v okviru svojih pristojnosti usmerja Zavod za gozdove Slovenije. Njegovi sodelavci oz. revirni gozdarji v sodelovanju z lastniki gozdov opravljajo izbiro dreves za posek, pri čemer upoštevajo Nacionalni gozdni program, Zakon o gozdovih s podzakonskimi akti ter gozdnogospodarske in gozdnogojitvene načrte.


Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji
Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji poteka po načelih trajnosti sonaravnosti, večnamenskosti  ter načrtnosti dela z njimi. To zagotavlja trajno ohranjanje gozdov in vseh njegovih ekoloških, proizvodnih in socialnih  funkcij.

 

Gozdnogospodarsko načrtovanje
V skladu z Zakonom o gozdovih se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, proizvodna in socialna funkcija. Lastnik gozda mora zato gospodariti s svojim gozdom v skladu z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom.

 

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020
Akcijski načrt je operativni dokument za povečanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne vrednostne verige. Dokument opredeljuje les kot strateško surovino Slovenije. Akcijski načrt na podlagi analize stanja določa cilje, ukrepe, kazalnike in roke za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi ter za oživitev in razvoj predelave lesa in energetske uporabe njegovih ostankov.

 

Gozdarski ukrepi na področju Programa razvoja podeželja
MKGP je v novem programskem obdobju 2014–2020 že uveljavljene ukrepe PRP za področje gozdno-lesne verige nadgradilo z ukrepi, ki spodbujajo poslovno povezovanje lastnikov gozdov ter povečujejo predindustrijsko predelavo lesa kar izboljšuje konkurenčnost vseh deležnikov v gozdno-lesni verigi. Sredstva PRP so namenjena tudi sofinanciranju odprave posledic žledoloma iz leta 2014.

 

 

Zakonodaja s področja gozdov in gozdarstva


Gospodarjenje z gozdovi temelji na Nacionalnem gozdnem programu iz leta 2007, ki določa nacionalno politiko sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Vlada RS je 14. aprila 2016 sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014. Področje sicer ureja Zakon o gozdovih in z njim povezani  podzakonski akti za področje gozdov in gozdarstva.

 

Nacionalni gozdni program 

 

NGP je temeljni strateški dokument s področja gozdov in gozdarstva ter predstavlja posodobitev in nadgraditev Programa razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96), sprejetega leta 1996 v državnem zboru. Slogan NGP »Gozdovi za prihodnost« označuje vizijo in prizadevanja, na podlagi katerih bodo lahko gozdovi trajno zagotavljali ohranjanje zdravja prebivalcev Slovenije in ob trajnostnem gospodarjenju ter rabi lesa, varstvu okolja in biotske pestrosti omogočali ekonomski razvoj in zagotavljali delovna mesta. V ta namen je NGP s pomočjo analize podal takratno stanje na posameznem področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Na podlagi ugotovljenih razvojnih možnosti je opredelil cilje, usmeritve in indikatorje za uresničevanje vizije in zastavljenih temeljnih ciljev NGP. Državni zbor je leta 2007 sprejel Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu (Ur. l. RS, št. 111/07). 

 

Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o gozdovih pripravilo Poročilo o izvajanja Nacionalnega gozdnega programa do 2014, ki ga je na svoji seji dne 14. aprila 2016 sprejela Vlada RS.

 

Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014 je pripravljeno skladno s strukturo NGP, ki smo jo povezali z panevropskimi kriteriji in indikatorji trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Dokument tako prvič celovito in neposredno mednarodno primerljivo predstavlja stanje slovenskih gozdov ter ob upoštevanju gospodarskega, okoljskega in socialnega pomena uspešnost trajnostnega gospodarjenja z njimi. 

 

Povezava strukture in predvsem indikatorjev, določenih v NGP, s sistemom panevropskih kriterijev in indikatorjev pomeni prehod na nov način spremljanja trajnostnega gospodarjenja ter odpravlja številne dosedanje pomanjkljivosti pri spremljanju indikatorjev in razlagi podatkov. Poročilo omogoča celovit vpogled v slovenski gozd ter je tako priročnik za strokovno in širšo javnost.

 

Ugotovitve analize podatkov in komentarjev, zbranih v odprtem dialogu z vladnimi in nevladnimi deležniki na področju gozdov in gozdarstva, kažejo, da se usmeritve NGP pretežno izvajajo in da se zastavljenim ciljem večinoma približujemo. Slovenski gozd z okoljskega in socialnega vidika izpolnjuje večino ciljev in usmeritev NGP, za izpolnjevanje nekaterih usmeritev pa bo treba še poskrbeti. Na določenih območjih je prizadetost gozdov zaradi vse številnejših ekstremnih vremenskih dogodkov (suša, neurja, žled), pogostih gozdnih požarov, namnožitve podlubnikov in ponekod tudi negativnega vpliva divjadi nekoliko bolj izražena. Predvsem zaradi majhne in razdrobljene zasebne posesti in poslovno nepovezanih lastnikov gozdov ostaja gozd premalo gospodarsko izkoriščen, kar je ena od ovir za učinkovitejše gospodarjenje. Ukrepi Programa razvoja podeželja 2007–2013 so pomembno prispevali k izboljšanju opremljenosti lastnikov gozdov in gozdarskih podjetnikov za sodobno gozdno proizvodnjo, pripomogli k boljši odprtosti gozdov, povečali učinkovitost in varnost pri delu ter tako omogočili večjo poslovno diverzifikacijo na podeželju.

 

Težavnost vrednotenja in prikazovanja predvsem nelesnih storitev gozda negativno vpliva na zavedanje širše javnosti o dejanskem pomenu gozdov in gozdarstva ter s tem povezanimi pravicami, dolžnostmi in omejitvami države, različnih javnosti in lastnikov gozdov kakor tudi nujnimi vložki javnofinančnih sredstev. Glede na dogajanja v gozdovih in širšem okolju je treba nekatere cilje, usmeritve in indikatorje NGP dodatno proučiti in prilagoditi razmeram. Analiza neizkoriščenih potencialov, zlasti zasebnih gozdov, delovanja gozdarskega sistema in finančnih možnosti države v povezavi s posledicami gospodarske krize je pokazala na nekatere pomanjkljivosti zakonskih in organizacijskih rešitev na področju gozdov in gozdarstva. Pri prizadevanjih za delovanje gozdarskega sistema ter pri predstavljanju pomena gozdov in gozdno-lesne verige za celotno družbo sta očitna nezadostno komuniciranje in premajhna usklajenost delovanja vseh zainteresiranih deležnikov. Za trajno doseganje z NGP začrtanih ciljev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in učinkovitejše delovanje gozdno-lesne verige bo treba izvesti določeno reorganizacijo in racionalizacijo vlog in nalog ključnih deležnikov ter vzpostaviti stabilen sistem vlaganja javnofinančnih sredstev v gozdove in gozdarstvo.

 

Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017 – 2021 (OP NGP)


Trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji temelji mnogonamenskem trajnostnem upravljanju z enovitim gozdnim sistemom po principih nege, ki ga povzema Nacionalni gozdni program ter številnih operativnih dokumentih in programih, ki obravnavajo gozd in gozdarstvo. Vlada RS je poleti 2017 sprejela petletni Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017 – 2021, ki predstavlja vez med temeljnim strateškim dokumentom in dokumenti, ki na nižjih ravneh tvorijo temelje za načrtovanje, izvajanje in spremljanje ukrepov gozdne politike. OP NGP ob upoštevanju ciljev in usmeritev NGP na krovni operativni ravni skozi shemo prioritet, ukrepov in nalog pregledno povezuje vsebine veljavnih operativnih dokumentov in programov in jih glede na potrebe nadgrajuje skozi shemo prioritet, ukrepov in nalog. Pristop skupaj z vsebino omogoča nosilcem gozdne politike usmerjanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi skladno s potrebami gozda, lastnika in družbe kot celote, pri čemer se lahko zagotavlja racionalno in učinkovito izkoriščanje razpoložljivih organizacijskih, kadrovskih in finančnih možnosti.  
Štiri prioritete OP NGP so:


a) Ohranjanje biotske raznovrstnost gozdov na krajinski, ekosistemski, vrstni in genski ravni ter spremljanje njihovega zdravja in vitalnosti.
b) Zagotavljanje trajnosti donosov gozdov in vseh njihovih funkcij.
c) Optimizacija trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z organizacijskega in finančnega vidika.
d) Spodbujanje koordinacije in komunikacije med deležniki, povezanimi z gozdovi in gozdarstvom, pri projektih doma in na tujem.

 

Ali ste vedeli, da ... 

… je Sgermova smreka iz Zgornje Orlice na Pohorju z 61,8 m višine najvišje drevo v Sloveniji in celotni Srednji Evropi. Ta veličastna smreka (Picea abies), katere premer v prsni višini znaša 113 cm je del naše naravne dediščine. Njena starost  je ocenjena na 300 let.

 

 

Koristne povezave

 

 

Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana

 

Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana

 

Biotehniška fakulteta – Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana

 

Slovenski državni gozdovi d. o. o., Rožna ulica 39, 1330 Kočevje

 

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Celovška 135,1000 Ljubljana

 

Združenje za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana

 

Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Slovenska vas 5, 8232 Šentrupert

 

Zveza gozdarskih društev Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana