Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

ALI STE VEDELI, DA ...

 
… se je površina gozdov v Sloveniji v zadnjih 137 letih  povečala za okroglih 60 odstotkov. Če je gozd  leta 1875 poraščal približno 740.000 ha oz. dobro tretjino sedanjega državnega ozemlja, se je leta 2012 razprostiral na 1,19 milijona ha, kar pomeni 58,4 % gozdnatost. Gozdov je vedno več tam, kjer jih je z vidika krajinske pestrosti že sicer veliko, na drugi strani pa se v predelih z intenzivnim kmetijstvom in primestnih predelih srečujemo s hudimi pritiski na gozdni prostor. Ti kljub prizadevanjem po ohranjanju gozdov postopno vodijo h krčenju že tako pičlih gozdnih ostankov.
 
… je smreka v Plazeh najdebelejša smreka v Sloveniji. Gozdarji so jo odkrili jeseni leta 2007. Debelejše deblo nenavadno rasle dvodebelne smreke meri »le« 1,29 metra. Če pa jo merimo po metodi večdebelnih dreves, je z 1,6 metra najdebelejša smreka v Sloveniji. Drevo raste v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka na višini 1.680 metrov nad planino v Plazeh pod Čistim vrhom. V njeni  bližini ni uhojenih planinskih in drugih poti.

 

… je Najevska lipa najdebelejše drevo v Sloveniji. Pravijo ji tudi mati vseh slovenskih lip. Raste v osrčju smrekovih gozdov ob domačiji Osojnik (po domače Najevnik) na Ludranskem vrhu, južno od Črne na Koroškem. Lipa, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec, je s 13,5-metrskim obsegom debla in premerom 3,5 metra najdebelejše drevo v Sloveniji. Stara je približno 750 let in visoka 24 metrov. Danes enotno deblo naj bi zraslo iz sedmih debel, česar se danes ne da potrditi, saj je drevo danes votlo.

 

… je macesen v Mali Pišnici najstarejše slovensko drevo. Macesen, ki velja tudi za enega največjih na Slovenskem, raste v dolini Male Pišnice. Visok je 22 metrov, njegov obseg pa meri 4,22 metra. Macesen je bil precej višji, vendar mu je vihar odlomil vrh. Njegova starost naj bi bila med 800 in 1.000 leti.
 
… je Gašperjev kostanj najdebelejši domači kostanj v Sloveniji. Raste blizu Radeč na Močilnem pri Gašperjevi domačiji. Obseg drevesa znaša 10,71 metra, visoko pa je 18 metrov. Drevo je razvejano v štiri debla.

 

… so gozdovi pomemben vir ponora (skladiščenja) ogljika. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije v povprečju 1 hektar gozda v Sloveniji letno v nadzemni in podzemni lesni masi akumulira 9 ton CO2. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) so v obdobju 2000–2008 količine vseh izpustov CO2 v Sloveniji naraščale. Leta 2008 so izpusti CO2 z upoštevanjem ponorov znašale več kot 9 milijonov ton, to je za 44 % več kot leta 2000. Delež zmanjšanja izpustov CO2 zaradi ponorov se je gibal okoli 50 %, leta 2008 pa je nekoliko upadel, znašal je okoli 48 %.

 

… odrasla bukev v povprečju sprosti 9.400 l kisika na leto, kar zadostuje za obnovo 45.000 l zraka s kisikom (človek bi lahko 10 dni dihal svež zrak, če predpostavimo, da v normalnih pogojih naredimo 15 vdihov na minuto, vsak vdih pa ima povprečni volumen 1,5 l). En hektar bukovega gozda lahko pridela na leto kisika za 100 ljudi.

 

… en hektar bukovega gozda zadržuje 2 milijona litrov deževnice in jo oddaja kot pitno vodo v okolje. Gozdna tla vpijejo 28-krat več vode kot peščena. Raziskave so pokazale, da je spiranje tal na travniku do 7-krat večje kot v gozdu, na goli površini pa kar 470-krat večje kot v gozdu.

 

… da žled nastane, ko dežuje ali rosi pri temperaturah pod lediščem oz. ko padavine v tekoči obliki padajo na podhlajeno podlago. Žled oz. žledenje se najpogosteje pojavi ob dežju po obdobju hladnejšega vremena, ko v višinah začne dotekati toplejši in vlažnega zraka v višinah. Dež, ki  prileti iz toplega zraka v hladen zrak nad nižinami, se ob tem hitro ohladi. Drobne kapljice se ohladijo na temperaturo pod 0 ºC. Ko priletijo na zmrznjena tla ali na hladne predmete, tam hipoma zmrznejo. Led oblije veje, debla, telefonske in električne žice ter drogove. Srednje močan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, pa približno na 50 let. Prizadene predvsem visoki Kras in njegovo obrobje na celinski ali primorski strani. Najbolj izrazit je v pasu od 400 do 1.000 metrov nad morjem. Pojavlja se tudi kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak.