Skoči na vsebino

GOSPODARJENJE Z GOZDOVI

Uvod

 

Gozd je brez dvoma naše največje naravno bogastvo. Hkrati je naravni vir, ki ob pravilnem ravnanju z njim, trajno daje določene proizvode, ki jih je mogoče ovrednotiti, pa tudi take, za katere trenutno še težko izrazimo njihovo vrednost. Vemo samo, da so splošne koristi, ki jih gozd daje, najmanj desetkrat večje od vrednosti ekonomsko izrazljivih proizvodov. Gozdarska stroka si z raziskavami prizadeva priti do načinov s katerimi bi tudi splošne koristi lahko oprijemljivejše-ekonomsko izrazili.

 

 

Podlage za gospodarjenje z gozdovi

 

Gospodarjenje z gozdovi je določeno z Zakonom o gozdovih in Programom razvoja gozdov v Sloveniji. Oba, predpis in strategija sta, kolikor se je dalo do sedaj ovrednotiti, sodobno naravnana. Zagotavljata pogoje za večnamensko gospodarjenje z gozdovi v skladu z varstvom okolja in naravnih vrednot in spremljanje stanja gozda kot ekosistema in usmerjanje njegovega razvoja ter s tem tudi zagotavljanje vseh z ustavo določenih funkcij.

 

Je že tako, da v Sloveniji gozd vidimo na vsakem koraku. Ker ga je 1,264 milijona ha, njegovega pomena, tak je prvi vtis, naša družba ne zna še dovolj ceniti.

 

Ne glede na tak vtis, ki ga lahko dobimo ob poznavanju našega vsakdanjega odnosa do gozdov, pa lahko ugotovimo, da določila zakona o gozdovih omogočajo uresničevanje s programom razvoja gozdov v Sloveniji zastavljenih ciljev:

  • ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij;
  • ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini;
  • ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljševanje kakovosti življenja na podeželju.

 

Izvajanje gospodarjenja z gozdovi

 

Poudariti velja, da zakon o gozdovih sicer določa prepovedi, zapovedi zaradi značaja lastnine, ki jo gozd predstavlja, vendar pa določa tudi sistem (financiranje, sofinanciranje, odškodnine, javna gozdarska služba), ki lastniku gozda pomaga pri njihovem uresničevanju. Predvsem drobna lastniška posest, ki je pri nas značilna za gozdove ne omogoča vnaprej dobrega gospodarjenja z gozdom (majhna navezanost nanj), zato je pomembno stalno strokovno svetovanje na eni strani, na drugi pa tudi določanje ukrepov, ki jih je zaradi ohranjanja in razvoja funkcij gozdov, v javnem interesu obvezno opraviti.

 

Izvedba ukrepov, ki jih je obvezno opraviti, se lastniku gozda financira oziroma sofinancira v sorazmerju s tem koliko posamezen ukrep prispeva k uresničevanju javnih interesov v zvezi z gozdovi. Tako je pri obnovi gozdov, negi in varstvu gozdov, vzdrževanju gozdnih cest.

 

Seveda je lahko večno vprašanje ali se za to namenja dovolj sredstev. Praktično pa, zaradi določil zakona o gozdovih, lastnik gozda ni več sam v skrbi za ohranjanje in razvoj gozdov. Z zakonom mu je v brezplačno pomoč dana stroka, ki skupaj z njim prispeva, da se cilji javnega in lastniškega interesa lahko trajno dosegajo brez škode za gozd. S finančno podporo lastniku gozda iz sredstev proračuna RS pa pri tem sodelujemo tudi vsi, ki koristimo splošne koristi gozdov. Na ta način je v naši državi formalno priznan pomen gozdov in pomen gospodarjenja z njimi, ki ga izvaja lastnik gozda, usmerja pa gozdarska stroka. Do leta 1993 je bila skrb naložena in zapovedana pretežno le lastniku gozda. Upravljanje z gozdovi v lasti RS pa je na podlagi sprejete zakonodaje l. 2016 začelo izvajati v okviru enovite gospodarske družbe, Slovenski državni gozdovi d.o.o.

 

 

Ekonomski pomen gozdov in gozdarstva

 

Ne glede na poudarjen pomen splošnih koristi, ki jih dajejo gozdovi, pa ekonomska korist, ki jo gozd lahko brez škode za ostale, trajno daje lastniku in tudi družbi, ne sme biti zanemarljiva. Slovenija je na področju gozdarstva in predelave lesne surovine skozi stoletja pridobila ogromno vedenja in znanja, ki bo še moralo priti do izraza v iskanju slovenske identitete v evropskem prostoru. Vrednost pridobivanja in predelave lesa verjetno ne bosta nikoli dosegla deleža v družbenem proizvodu kot sta ga imela nekoč, pa vendar lahko še vedno dasta pomemben prispevek k celovitemu razvoju naše družbe. V prihodnosti bo gozd, ki daje identifikacijo slovenski krajini, pomembno prispeval tudi k povečanju deleža turizma v družbenem proizvodu države. Doseči ga, ne more biti nepomembno.

 

 

Zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi

 

Država se zaveda, to dokazuje s predpisi, da lahko gozd ohrani in mu z ukrepi pomaga k ustreznemu razvoju, le njegov lastnik ob ustrezni podpori stroke. Lastnik in stroka sta priznano nepogrešljiv tandem v trajnem zagotavljanju ustrezne kondicije naših gozdov. Pa vendar, za to je ob vsesplošnem pritisku sodobnega sveta na ta sicer vzdržljivi živi organizem, ki mu tudi v bodoče ne bo prizaneseno, potrebna tudi zadostna finančna podpora države. Brez nje, zmogljivosti samo lastnika in stroke ne bodo zagotavljale ohranjanja in ustreznega razvoja gozdov tako, da bodo tudi v bodoče Sloveniji v ponos, da bodo še naprej v največji meri dajali pečat njeni krajini in pomagali, da bo življenje nasploh lepše, marsikje pa prav zaradi njih tudi bolj brezskrbno.