Skoči na vsebino

GOZDNOGOJITVENI NAČRTI

Gozdnogojitveni načrt je izvedbeni načrt gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, v katerem se po posameznih gozdnih ekosistemih oziroma njihovih delih določijo:

  • gozdnogojitveni cilji, smernice in ukrepi za gospodarjenje;
  • obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih in varstvenih del;
  • območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna;
  • časovni in prostorski obseg sečenj;
  • načini in pogoji za pridobivanje lesa;
  • smernice in dela za sočasno ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda.

 Gozdnogojitvene načrte izdelujejo pristojne krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). ZGS povabi lastnike gozdov k izdelavi gozdnogojitvenega načrta. Njihove predloge, potrebe in zahteve mora ZGS pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta upoštevati, v kolikor niso v nasprotju z gozdnogospodarskim načrtom. O morebitnih sporih med lastniki gozda in ZGS glede gozdnogojitvenih načrtov odloča ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.

 

Na podlagi gozdnogojitvenega načrta se izberejo drevesa za možni posek in s tem določi njegova največja količina. ZGS izda lastniku gozda, po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek, odločbo v upravnem postopku. Z odločbo se določijo:

  • potrebna gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka;
  • potrebna varstvena dela;
  • usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posameznih gojitvenih in varstvenih del;
  • količina in struktura dreves za največji možni posek – to je največja količina drevja v bruto m3, ki jo sme posekati lastnik gozda med veljavnostjo odločbe;
  • usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa;
  • usmeritve in pogoji za pridobivanje smole in okrasnih dreves;
  • obdobje, za katero je odločba izdana.

Gozdnogojitveni načrti se morajo zaradi sprememb, ki nastajajo z razvojem gozdov ali zaradi zunanjih vplivov na gozd, dopolnjevati oziroma obnavljati tako, da se temu ustrezno prilagodijo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter da se na novo določi obseg gojitvenih in varstvenih del. Lastnik gozda lahko kadarkoli poda pobudo za obnovo gozdnogojitvenega načrta. Če pristojna krajevna enota ZGS te pobude ne upošteva,  lahko lastnik pri centralni enoti ZGS zahteva komisijsko preveritev gozdnogojitvenega načrta. Na komisijsko preveritev se povabi tudi lastnika gozda, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.