Skoči na vsebino

2016

Mednarodni dan gozdov 2016 v znamenju povezanosti gozdov in vode

 

Generalna skupščina Združenih narodov je decembra 2012 razglasila 21. marec za Mednarodni dan gozdov. Prireditve in dogodki v letu 2016 so bili po vsem svetu namenjeni predvsem krepitvi našega zavedanja o pomenu gozdov za planetarno oskrbo s čisto vodo, ki predstavlja enega od ključnih virov življenja.  

 

Sicer je cilj Mednarodnega dneva gozdov ozaveščanje o pomenu gozdov za življenje na zemlji. Gozdovi namreč pokrivajo 30 % kopnega na planetu in sodijo med najbolj kompleksne ekosisteme. Preživetje številnih ljudi in skupnosti je neposredno odvisno od gozdov. Zaradi zaskrbljujočega stanja okolja, posebej zaradi vpliva podnebnih sprememb, so tudi gozdovi in gozdni ekosistemi vse bolj ogroženi. Varstvo gozdov in njihov razvoj sta tako ključnega pomena za ohranjanje življenja na zemlji.  

 

Kako gozdovi prispevajo k zadovoljevanju potreb po vodi?

 

Spoznajte sedem ključnih sporočil na temo gozdov in vode.

 

1. Gozdnata povodja in mokrišča zagotavljajo 75 odstotkov dostopne pitne vode na planetu za gospodinjsko, kmetijsko, industrijsko in ekološko rabo.

Gozdovi predstavljajo ključni sestavni del gospodarjenja s povodji, zato je pri rabi naravnih virov na danih območjih, kjer se steka voda, potreben integriran pristop. Zaradi ohranjanja in zagotavljanja visoko kakovostne pitne vode imajo povodja  osrednjo vlogo pri ohranjanju stabilnosti zemeljskega ekosistema in bistveno prispevajo k zdravju in blaginji človeške družbe.

 

2. Približno ena tretjina največjih svetovnih mest dobiva občutni del potrebne pitne vode neposredno z območij, ki jih varujejo gozdovi.

Prebivalci največjih svetovnih mest kot so Mumbai, Bogota in New York se pri oskrbi s pitno vodo zanašajo na gozdove. Število takih mest bo s širjenjem urbanih centrov in večanjem števila prebivalcev še naraščalo.

 

3. Skoraj 80 odstotkov svetovne populacije - 8 od 10 ljudi- se sooča z veliko stopnjo ogroženosti varne oskrbe z vodo.

Do leta 2050 se bo dodatne 2,3 milijarde ljudi, ki bodo živeli v porečjih, soočalo s problemi, povezanimi z vodno oskrbo. To bo še posebno očitno v Severni in Južni Afriki ter v Južni in Centralni Aziji.

 

4. Gozdovi delujejo kot naravni vodni filtri.

Gozdovi zmanjšujejo erozijo tal in količine sedimentov v vodnih telesih (mokrišča, bajerji, jezera, potoki, reke) ter v gozdnem opadu zadržujejo in filtrirajo različna onesnažila.

 

5. Podnebne spremembe širijo  vlogo gozdov na urejanje pretokov vode in vplivanje na dostopnost do vodnih virov.

Gozdovi so v ospredju, tudi ko gre za blaženje posledic podnebnih sprememb. S transpiracijo in  gozdnim pokrovom pomembno zmanjšujejo poletne temperaturne ekstreme. Posledice podnebnih sprememb se kažejo tudi v večanju števila ti. ekstremnih vremenskih dogodkov kot so poplave, suše in zemeljski plazovi, pri čemer lahko gozdovi občutno zmanjšajo negativne učinke. Na drugi strani pa lahko veliko površinske krčitve gozdov povečujejo učinke podnebnih sprememb.

 

6. Izboljšanje gospodarjenja z vodnimi viri lahko občutno izboljša ekonomske učinke

Projekcije poteka podnebnih sprememb do leta 2030 kažejo, da bi se lahko na svetovni ravni soočali s 40 odstotnim vodnim primanjkljajem. Vsak ameriški dolar, vložen v zaščito povodij, lahko, odvisno od območja, prihrani od 7,5 do 200 ameriških dolarjev pri stroških za ravnanje z vodo in čistilne naprave. V državah v razvoju bi se vložek 15 do 30 milijard ameriških dolarjev v gospodarjenje z vodo na letni ravni vračal z okoli 60 milijardami ameriških dolarjev. 

 

7. Gozdovi imajo ključno vlogo pri ohranjanju in krepitvi odpornosti ekosistemov.

Trajnostno gospodarjeni gozdovi občutno prispevajo k zmanjševanju erozije tal in tveganja za zemeljske plazove, ki lahko prekinejo vire in oskrbo s pitno vodo. Gozdovi v višje ležečih predelih varujejo in obnavljajo območja nagnjena k degradaciji in eroziji.Gozdovi prav tako zmanjšujejo učinke manjših, rednih ali lokalnih poplav ter preprečujejo in zmanjšujejo slanost tal in širjenje puščav. So pa  storitve ekosistemov po svetu, še posebej mokrišč, v upadanju. Ocenjuje se, da se je vrednost ekosistemskih storitev zaradi spremembe rabe zemljišč  v obdobju med leti 1997 in 2011 na letni ravni zmanjševala za od 4,3 do 20,2 bilijonov ameriških dolarjev.