Skoči na vsebino

2017

Mednarodni dan gozdov 2017 - »Gozdovi in energija«

 

Nosilna tema mednarodnega dneva gozdov 2017 po vsem svetu je »Gozdovi in energija«. Gozdovi so zelo pomemben svetovni vir obnovljive energije, saj predstavlja energija iz lesa približno 40 odstotkov svetovne oskrbe z obnovljivo energijo. Skoraj 50% svetovne proizvodnje lesa, ki znaša okoli 1.86 milijarde m3 lesa, se uporablja kot energija za kuhanje, ogrevanje in proizvodnjo električne energije. Za 2,4 milijarde ljudi lesna kuriva pomenijo kuhan obrok, toplo vodo in topel dom. 

 

V Sloveniji približno četrtino letne posekane količine lesa v gozdovih, ki je skupno dosegla v letu 2016 6,1 milijona m3 lesa, porabimo v energetske namene. Les je ogljično nevtralen energijski vir, zato njegova energetska izraba ne prispeva k poslabšanju bilance toplogrednih plinov v ozračju in blaži posledice podnebnih sprememb. Ima pa lahko kurjenje lesa, ob uporabi neustreznih kurilnih naprav, negativne posledice za kakovost zraka v okolju. Predelava lesa v izdelke mora imeti prednost pred njegovim kurjenjem, saj je les, kot čudovit naravni material, smiselno uporabiti najprej za lesne izdelke z visoko dodano vrednostjo in kot energetski vir šele po koncu njihove življenjske dobe. 

 

1. Lesna energija iz gozda: glavni vir obnovljive energije na svetu

 

Svet: Gozd zagotavlja svetu oz. človeštvu več energije kot sonce, voda in veter, kar predstavlja v grobem  40 odstotkov trenutne svetovne oskrbe z obnovljivimi viri energije. Igra pomembno vlogo tako v državah v razvoju kot v industrijskih državah. Približno 50 odstotkov svetovne proizvodnje lesa (okoli 1,86 mrd m3) se uporablja kot vir energije za kuhanje, ogrevanje in proizvodnjo električne energije. Za okoli 2,4 milijarde ljudi les kot gorivo omogoča kuhane in bolj hranljive obroke, prekuhano vodo in ogrevan bivalni prostor.

 

Slovenija: Uporaba lesne biomase kot obnovljivega vira energije za ogrevanje stavb, pripravo tople sanitarne vode in pripravo hrane ima pri nas več kot tisočletno tradicijo. Žal pa pri zgorevanju lesne biomase nastajajo tudi škodljive emisije, predvsem, če se kuri biomasa s preveliko vlažnostjo, se jo kuri v neprimernih kurilnih napravah ali pa se nepravilno kuri. Poleg plinov, ki pri tem nastajajo so najpomembnejše emisije delcev, manjših od deset mikronov - PM10. Na njih se v atmosferi vežejo tudi ostale snovi; največja nevarna lastnost teh delcev je, da lahko prodirajo globoko v pljuča, krvni obtok in po njem v druge organe v telesu ter s tem škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.  

 

V Evropi se delež biomase pri oskrbi z energijo močno spreminja glede na naravne danosti. V alpskih in nekaterih skandinavskih deželah je delež biomase v primarni oskrbi z energijo skoraj 20-odstoten, evropsko povprečje pa znaša 2–5 %.

V Sloveniji je les prepoznan kot strateška surovina, ki ni dovolj izkoriščena tako z vidika proizvodnega potencialna gozdov kot možnosti domače predelave. Za energetske namene se letno porabi okoli 1,97 milijona ton oziroma na 0,97 t/prebivalca milijona: 

• 70% za ogrevanje hiš,

• 30% za energetske potrebe v industriji.

Med energenti, porabljenimi v letu 2015 v gospodinjstvih, je delež lesnih goriv (sem sodijo polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) znašal skoraj 42%. V Sloveniji uporabljamo biomaso za ogrevanje več kot 100.000 stavb. Pri tem od različnih vrst biomase za ogrevanje uporabljamo skoraj izključno lesno biomaso.

Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso se pri nas šele uveljavlja. Prav tako se spet uveljavljajo manjši kotli za centralno ogrevanje hiš na polena, sekance ali pelete, ki omogočajo avtomatsko ogrevanje in

nizke emisije. Pridobivanje elektrike iz biomase pri nas še ni zaživelo. Po ocenah strokovnjakov naj bi se v prihodnjih letih delež izkoriščanja biomase v energetske namene podvojil predvsem z izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja in večjo uporabo sodobnih individualnih kotlov.

 

Prednosti in slabosti energije iz lesne biomase

 

Prednosti:

Prispeva k povečevanju nege gozdov in prihodka ter zmanjšuje količine lesnih odpadkov

Zmanjšuje emisije CO2

Zmanjšuje uvozno odvisnost

Zagotavlja razvoj podeželja

Enostavno shranjevanje

Biogoriva so biorazgradljiva in netoksična

Dolgoročni potencial vira energije

 

Slabosti:

Visoka cena sodobne tehnologije za izrabo biomase

Nevarnost pretiranega izkoriščanja gozda

Nasprotje med izrabo lesa za energetske namene in industrijskega lesa za predelavo

nevarno za zdravje ob nepravilnem kurjenju zaradi PM 10 delcev

 

2. Lesna energija poganja ekonomski razvoj

 

Svet: Približno 883 milijonov ljudi v državah v razvoju je delno ali polno zaposleno v ti. sektorju lesne Modernizacija področja lesne energije lahko pomaga k revitalizaciji podeželskih ekonomij in spodbuja razvoj podjetništva. Povečanje vlaganj v proizvodnjo lesne energije in razvoj naprednih tehnologij za pridobivanje lesnih goriv lahko zagotovi prihodke za boljše gospodarjenje z gozdovi in njihovo širitev ter več delovnih mest.

 

Slovenija: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z ukrepi PRP 2007-2013 z 48,34 mio EUR sofinanciralo tudi vlaganja v gozdno  infrastrukturo ter sodobne gozdarske stroje in naprave za pridobivanje lesne biomase. Konkretno je iz naslova Ukrep 123 – Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom izplačalo  12 mio EUR in z njimi podprlo naslednje investicije:

46 sekalnikov

13 cepilnikov

18 oprema žag in kurilnic 

Izgradnja 10 obratov za izdelavo lesnih sekancev

 

S tako politiko nadaljuje tudi v PRP 2014-2020 s predvidenim vložkom 70 mio EUR (oz. 90 mio EUR z sofinanciranjem sanacije posledic žledoloma 2014). Omenjena vlaganja ob posodabljanju individualnih in skupinskih naprav za ogrevanje z obnovljivim virom energije omogočajo nastajanje novih delovnih mest na podeželju ter  predstavljajo še eno poslovno priložnosti za konkurenčno oskrbo z lesno biomaso.

 

3. Les in drevesa- ugodno bivanje v urbanih okoljih in nižji stroški energije

 

Svet: Premišljeno strateško posajena drevesa v urbanih okoljih lahko v vročih dneh znižajo temperaturo  zraka od 2 do 8 stopinj ° C.

 

Slovenija: Vloga gozda kot elementa krajine je odvisna predvsem od vrste krajinskega tipa. Gozdovi predstavljajo krajinsko matico v gozdni krajini, kjer se sklenjenost kompleksov in predvsem številne funkcije gozda zagotavljajo z ukrepi varstva in nege gozdov. Ohranjanje ter pogosto tudi varovanje gozda kot krajinskega elementa pa je veliko bolj problematično v krajinah z manj gozda tj. praviloma v okolici večjih mest. Pri reševanju problematike trajnostnega upravljanja urbanih gozdov je pri nas je najbolj uspešna Celjska občina v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije.

 

Pilotski projekt GREEN4GREY je naravnan k trajnostnemu upravljanju urbanih gozdov Celja in Rovinja (v projektu sodeluje kot partner)  z revitalizacijo, opremljanjem ter promocijo njihove naravne in kulturne vrednosti. Urbani ali mestni gozdovi so gozdni ekosistemi, ki jih pogojuje lega v bližini ali znotraj gosto naseljenih urbanih območij. S svojo prisotnostjo ohranjajo in povečujejo biotsko raznovrstnost ekosistemov na lokalni ravni ter bistveno vplivajo na kakovost bivanja in ekološko stabilnost širšega urbanega okolja. V gozdnati Sloveniji, ne glede na sorazmerno nizek delež gozdov v primestni in mestni krajini, predstavljajo mestni gozdovi in urbana drevnina v mestih pomemben faktor pri blaženju posledic podnebnih sprememb (vročine, suše, neurja…).  Zaradi svoje lege v bližini naselij in zaradi velikega zaledja obiskovalcev imajo pomembno vlogo pri izobraževanju in ozaveščanju o naravnem okolju, obenem pa predstavljajo odličen prostor za oddih in rekreacijo mestnih prebivalcev. Poglavitni dejavniki sedanjosti, ki potencialno ogrožajo urbane gozdove, so neurejeno upravljanje in financiranje ter pospešen ekonomski razvoj skupaj z rastočimi pritiski drugih uporabnikov prostora, kot so poselitev, industrija in infrastruktura. Hkrati s tem pa raste vloga urbanih gozdov pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in njihov vpliv na kakovost urbanega bivalnega prostora.

 

4. Lesna energija  blaženje- posledic podnebnih sprememb in spodbujanje trajnostnega razvoja

 

Svet: Na svetovni ravni gozdovi so gozdovi energetski potencial, ki je približno 10 krat večji kot svetovna letna poraba energije. Tako predstavljajo pomemben potencial kot obnovljiv naravni vir, ki v sorazmerno veliki meri pokriva globalne zahteve po energiji.

 

Slovenija: Slovenija je zelo gozdnata država, tretja najbolj gozdnata v Evropi. Gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju količine CO2 v ozračju, saj so pomemben vir ponora (skladiščenja) ogljika. Ob tem CIPRA (Mednarodna nevladna komisija za zaščito Alp) opozarja:« Zaradi vedno večje izrabe lesa – trenutno predvsem v energetske namene – se sposobnost ponora ogljika pod krinko varstva podnebja zmanjšuje, kar pomeni, da je narejene več škode kot koristi. Ena od študij je pokazala, tako CIPRA, da je v primeru Avstrije povečana raba lesne biomase (vejevje, suhljad) na več kot 50 odstotkih površine gospodarjenih gozdov že postala problematična zaradi omejevanja krogotoka hranilnih snovi.« CIPRA meni, da je enostransko rabo gozdov v energetske namene potrebno omejevati. Svetuje, da je treba les v smislu „kaskadne rabe“ uporabljati predvsem kot gradbeni material in surovino, za energetsko rabo pa po možnosti samo lesne ostanke ali lesne izdelke, ki jih ne potrebujemo več. Tovrstni ukrepi bodo zadostovali le v primeru občutnega zmanjšanja porabe energije za ogrevanje. Poleg lesa je treba v energetske namene izkoriščati tudi druge obnovljive vire energije, še svetuje CIPRA, v katero je vključena tudi CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.

 

5. Gozdovi za energijo – sedaj in v globalni zeleni ekonomiji prihodnosti

 

Svet:  Večje investicije v tehnološke investicije in v trajnostno gospodarjene gozdove so ključ za povečanje vloge gozdov kot glavnega vira obnovljive energije. Na ta način se vlaga v našo trajnostno prihodnost za doseganje različnih ciljev trajnostnega razvoja in rasti zelene ekonomije. Večanje števila trajnostnih gospodinjstev in skupnosti ter uporaba čistih in učinkovitih kurilnih naprav lahko omogočita milijonom ljudi v državah v razvoju dostop do poceni, zanesljive in obnovljive energije. 

 

Zelena ekonomija/gospodarstvo je opredeljena kot sistem, ki si prizadeva za trajnostni razvoj, kar vključuje povečevanje blaginje in socialne pravičnosti, pri čemer občutno zmanjšuje okoljska tveganja in vplivov na okolje. Sistem temelji na ideji izboljševanja pretoka izdelkov in storitev za večji izkupiček rabe surovin in čim večje zmanjšanje količine odpadkov. Preprosto rečeno, zelena ekonomija je povezana s trajnostno nizkoogljična, učinkovito izkorišča vire in upošteva vrednote socialno vključujoče družbe. Za spopadanje s sodobnimi izzivi moramo spremeniti način proizvodnje in porabe dobrin. Z manj vložka moramo ustvarjati več vrednosti, zmanjšati stroške in vpliv na okolje. Več moramo narediti z manj. Z učinkovitejšimi proizvodnimi postopki in boljšimi sistemi ravnanja z okoljem lahko znatno zmanjšamo onesnaženost in količino odpadkov ter varčujemo z vodo in drugimi viri. To je dobro tudi za podjetja, saj omogoča manjše stroške delovanja in manjšo odvisnost od surovin. Zeleno gospodarstvo je povezano s trajnostno rastjo, ki gospodarneje izkorišča vire.

 

Slovenija: Gozdovi so obnovljiva naravna dobrina z večnamensko vlogo. Pokrivajo okrog 60 % površine Slovenije. Načela in usmeritve trajnostnega razvoja in gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji so v celoti skladna s sistemom zelenega gospodarstva. Temeljijo na Nacionalnem gozdnem programu, katerega glavna načela so usmerjena v ohranitev gozda z zagotavljanjem njegove večnamenske vloge; gozd ne predstavlja zgolj vira lesnega bogastva, pač pa bistveno prispeva k biotski raznovrstnosti in ohranjanju naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi, prispeva k ohranjanju dobrega stanja voda, kulturne dediščine, blaženju posledic podnebnih sprememb  

 

Slovenija je ena od pionirk ti. sonaravnega gospodarjenja z gozdom. V slovenskem gozdarstvu je sonaravnost, ki seveda temelji na trajnostnem konceptu ,  pravzaprav temeljno načelo gospodarjenja z gozdom. Predpostavlja razumno, naravi prijazno poseganja v gozd. Takšno, ki prvenstveno upošteva naravne zmožnosti, potrebe in omejitve gozdnega ekosistema. Človekovi posegi v gozd, morajo biti podrejeni načelu sonaravnosti. Sečnja, kot najintenzivnejši poseg, mora biti zelo skrbno načrtovana in določena skladno z obstoječim stanjem in zmožnostjo gozda. Pri pridobivanju lesa se lahko dopušča le minimalne in neizogibne poškodbe v celotnem gozdnem ekosistemu. Take, ki jih gozd lahko hitro in zanesljivo obnovi in odpravi. Obnova ekološkega ravnovesja mora biti čim hitrejša.

 

Načelo sonaravnosti je v Sloveniji uzakonjeno v Zakonu o gozdovih in deklarirano v Nacionalnem gozdnem programu. Z načelom sonaravnega gospodarjenja se radi ponašamo.