Skoči na vsebino

NASVETI ZA PRIPRAVO DRV

 

Trg z vsemi oblikami lesnega goriva se v Sloveniji hitro razvija. K temu je veliko pripomogla tudi država s sistemom sofinanciranja začetnih investicij v sodobne stroje za izdelavo lesnih goriv ter kotle za centralno ogrevanje in s podporo promocijskim projektom. Z višanjem cen nekaterih energentov v preteklih letih je les kot domač, obnovljiv in cenovno ugoden energent zopet pridobil na pomenu. V prihodnosti pa bo še pridobival na pomenu tudi kot eden izmed pomembnejših obnovljivih virov energije za Slovenijo.

 
Po podatkih Statističnega urada Repubike Slovenije število gospodinjstev, ki za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode uporabljajo les, iz leta v leto narašča. Po zadnjih ocenah se z lesom ogreva že več kot 330.000 gospodinjstev (Anketa o porabi v gospodinjstvih, SURS 2009). Od tega kar tretjina gospodinjstev les za ogrevanje pripravlja sama, kar kaže na veliko samooskrbnost gospodinjstev s tem energentom. Poleg rabe lesa v gospodinjstvih pa je vse več tudi daljinskih in manjših skupinskih sistemov ogrevanja. Tako je bilo v zadnjih letih zgrajenih 8 manjših daljinskih sistemov ter več deset  sodobnih individualnih kotlovnic na lesno biomaso (podatki Ministrstva za Gospodarstvo).

 
Večina lesa, ki se porabi za ogrevanje, izvira iz gozdov, medtem ko je do 20 % celotne energetske rabe lesa druga drevnina, ki jo predstavljajo posek na zunajgozdnih površinah (površine v zaraščanju, drevje ob vodotokih, sadovnjaki, …), sečni ostanki, neetatna lesna masa in odslužen les. V gospodinjstvih raba lesne biomase po letih niha glede na dolžino kurilne sezone in najnižje zimske temperature.

 

Dr. Nike Krajnc
Gozdarski inštitut Slovenije

 

6 razlogov za uporabo kakovostnih lesnih goriv

1.Ogrevanje z lesom ni vedno ekološko! Le učinkovita raba kakovostnih lesnih goriv jamči okolju prijaznejše ogrevanje v primerjavi s fosilnimi energenti.
2.Količine lesnih goriv so omejene! Kakovostna goriva pri strokovni rabi znižujejo potrebno količino goriva in tako znižujejo tudi letne stroške ogrevanja.
3.Sosed vam bo hvaležen! Kakovostna lesna goriva, pravilno uporabljena v sodobnih napravah, zmanjšujejo emisije prašnih delcev.
4.Zniževanje stroškov ogrevanja! Kakovostna goriva podaljšujejo življenjsko dobo kurilnih naprav in tako znižujejo letne stroške vzdrževanja in servisiranja kurilne naprave in dimnika.
5.Nič ni tako udobno kot olje in plin! Stalno zagotavljanje kakovostnih lesnih goriv in pravilna uporaba sodobnih kurilnih naprav povečuje zaupanje porabnika in mu olajša odločitev o menjavi energenta.
6.Les kot gorivo uporabljajte umno! Najprej les uporabite za izdelke višjega cenovnega razreda in čim višje dodane vrednosti ter za čim bolj trajnostno rabo (npr. za pohištvo in stavbno pohištvo, ki ga bodo uporabljali rodovi), šele nato ga porabite kot gorivo.

 

Oblike lesnih goriv

Skladno z evropsko tehnično specifikacijo (SIST–TS CEN/TS 14588:2004 Trdna biogoriva–Terminologija, definicije in opisi) so lesna goriva vse vrste biogoriv, ki posredno ali neposredno izvirajo iz lesne biomase. Lesna goriva se uvrščajo v širšo skupino trdnih biogoriv, to so trdna goriva, proizvedena posredno ali neposredno iz biomase. Biomasa v najširšem pomenu zajema snovi biološkega izvora, z izjemo fosilnih snovi v geoloških tvorbah.

Več... 

 

Viri goriv iz lesne biomase

Po izvoru delimo lesna goriva na: les iz gozda in plantaž, proizvodi in ostanki iz lesnopredelovalne industrije ter odslužen les.

Več...

 

Najpomembnejše merske enote za lesna goriva

Več...

 

Vlažnost in vsebnost vode v lesu

Vodo v lesu opredeljujemo z vlažnostjo, ki je izražena kot delež mase vode glede na maso lesa v absolutno suhem stanju (u) oziroma kot delež mase vode glede na maso vlažnega lesa (w). Delež je pogosto izražen v odstotkih.

Več...

 

Kemijska sestava lesa

Rastlinska biomasa v glavnem sestoji iz ogljika (C), kisika (O) in vodika (H). Ti trije elementi sestavljajo do 99 % suhe snovi lesa. Za vpogled in boljšo predstavo o medsebojnih razmerjih med deleži kemijskih elementov v lesu in skorji, ločeno za iglavce in listavce, navajamo v spodnji preglednici podatke iz standarda SIST EN 14961-1:2010 - Trdna biogoriva - Specifikacije goriv in razredi - 1. del: Splošne zahteve.

Več...

 

Lesni sekanci

Lesni sekanci so nasekana lesna biomasa v obliki koščkov z določeno velikostjo delcev, ki se izdelujejo z mehansko obdelavo z ostrim orodjem, kot so noži. Lesni sekanci so nepravilne pravokotne oblike in značilne dolžine od 5 do 50 mm ter z majhno debelino v primerjavi z drugimi dimenzijami.

Več...

 

Drva

Drva so kosi lesa, ki so razžagani in po potrebi cepljeni z namenom energetske izrabe v napravah, kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oziroma stanovanj. Drva imajo praviloma določeno dolžino od 150 do 1000 mm.

Več...

 

Skladiščenje lesnih goriv

Način skladiščenje lesnih goriv bistveno vpliva na njihovo kakovost. Les lahko skladiščimo v obliki okroglega lesa ali v kateri koli vmesni ali končni obliki lesnih goriv. Skladišči se jih lahko na vmesnih skladiščih ali v skladiščih v neposredni bližini kurilnice. Ne glede na obliko goriva in na trajanje skladiščenja je najpomembneje, da se les suši na primerni lokaciji (zračen in suh prostor).

Več...

 

Sistemmi prisilnega sušenja drv in lesnih sekancev

Več...

 

Kurilna sezona

Trajanje ogrevalne oz. kurilne sezone se računsko določa na podlagi temperature zraka. Za prvi dan ogrevalne sezone se šteje dan po tistem, ko je v drugi polovici leta ob 21. uri  tri dni zapored temperatura zraka nižja ali enaka +12 °C.

Več...

 

Proizvodnja lesne biomase iz gozdov

Najbolj pogosto uporabljena oblika lesnega goriva so drva, vendar so ocene letne proizvodnje polen nekoliko pomanjkljive. Zadnji podatki SURS iz leta 2011 kažejo, da se v gospodinjstvih porabi 1.137.000 ton lesnih goriv, med katerimi prevladujejo polena (1.100.000 ton). Tako so gospodinjstva tudi v letih 2009 in 2010 v energetske namene porabila okrog 1.500.000 m3 okroglega lesa (s skorjo).

Več...

 

Socialno-ekonomske in druge omejitve pri rabi lesne biomase

V Sloveniji je 74 % gozdov v zasebni lasti, 26 % gozdov pa je v lasti države in občin. Na večjih in strnjenih gozdnih posestih državnih gozdov je omogočeno kakovostno strokovno gospodarjenje, medtem ko je na za zasebnih posestih gospodarjenje zaradi velike razdrobljenosti posesti oteženo.

Več...

 

Veljavni standardi na področju trdnih biogoriv

Več...

 

Besedilo strani je povzeto po:

  1. KRAJNC, Nike, PIŠKUR, Mitja, KLUN, Jaka, PREMRL, Tine, PIŠKUR, Barbara, ROBEK, Robert, MIHELIČ, Marija, SINJUR, Iztok. Lesna goriva : drva in lesni sekanci : proizvodnja, standardi kakovosti in trgovanje. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, 2009. 81 str., ilustr. ISBN 978-961-6425-50-6. – prosto dostopen na:  http://www.biomasstradecentre2.eu/publications/
  2. KRAJNC, Nike, PIŠKUR, Mitja. Drva in lesni sekanci : kakovost lesnih goriv. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, 2011. 23 str., ilustr. prosto dostopen na:  http://www.biomasstradecentre2.eu/publications/ 


Teksti in slikovno gradivo je bilo pripravljeno v okviru mednarodnega projekta: Development of biomass trade and logistics centres for sustainable mobilization of local wood biomass resources, ki je financiran v okviru EU programa: Inteligent Energy Europe.