Skoči na vsebino

NAJPOMEMBNEJŠE MERSKE ENOTE ZA LESNA GORIVA

Kubični (ali volumni) meter (oznaka: m3) se uporablja kot merska enota za prostornino, ki je v celoti napolnjena z lesom (brez vmesnih praznih prostorov). Ta merska enota se navadno uporablja za okrogli les brez skorje, v drugih primerih pa ponazarja ekvivalente okroglega lesa.

 
Prostornina zloženega gradiva / Prostorninski meter (oznaka: prm) je merska enota, ki se uporablja za zložena drva. V literaturi je večinoma označen kot prm.

 
Prostornina nasutja / Nasuti (kubični) meter (oznaka: nm3) je merska enota, ki se uporablja za nasutje lesnih sekancev, lahko pa tudi za nasutje drv.

 
Prostornina lesnega goriva je odvisna od oblike, velikosti, homogenosti in razporeditve posameznih kosov lesa.

 
Tona je utežna mera, ki se v praksi pogosto uporablja za merjenje količin lesnega goriva. Pri navajanju in trgovanju z lesnimi gorivi na osnovi mase je pomembno poznavanje vsebnosti vode ali vlažnosti lesa. Tako ločimo tono suhe snovi (w=0 %) in tono sveže snovi.

 
Gostota nasutja je masa deleža trdnega goriva, deljena s prostornino zabojnika, ki ga lesno gorivo napolni v določenih razmerah. Gostota nasutja se lahko izraža kot kg/prm ali kg/nm3, odvisno od tega, ali je lesno gorivo zloženo (drva) ali nasuto (drva ali sekanci). Gostota nasutja je odvisna od velikosti ter homogenosti posameznih delcev, ki tvorijo praznine med kosi, ki so lahko večji ali manjši, odvisno od velikosti in oblike lesnih delcev (peleti, briketi, sekanci, polena) ter časa skladiščenja.

 

Gostota lesa (ρ) je razmerje med maso in volumnom lesa pri določeni lesni vlažnosti (u). Izražena je v g/cm3 ali kg/m3. Gostota zračno suhega lesa, to je pri u=12-15 %, se označuje s ρ12…15. Gostota absolutno (sušilnično) suhega lesa se označuje s ρ0.

 
Osnovna gostota (R) je razmerje med maso pri suhi osnovi in telesnino pri sveži osnovi. Lahko je tudi količnik med maso absolutno (sušilnično) suhega lesa in maksimalnim volumnom, ki ga ima svež les.

 

 

Energijska vrednost goriva izraža količino energije, ki se sprosti med popolnim izgoretjem enote mase goriva.

  • Kurilnost (Hi) (prej spodnja kurilna vrednost – net caloric value (NCV)) označuje tisto količino toplote, ki jo dobimo z zgorevanjem goriva, če dimne pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare, ki je v dimnih plinih. Voda, ki se sprošča, se šteje kot para, kar pomeni, da smo odšteli toplotno energijo, nujno za spremembo vode v paro (latentna toplota uparjanja vode pri 25 °C).
  • Zgorevalna toplota Hs (prej zgornja kurilna vrednost – gross caloric value): označuje vso toploto, ki se sprosti pri gorenju, vključno s toploto vodne pare v dimnih plinih (latentna toplota). V produktih izgorevanja se voda šteje kot tekočina.
    Enota za merjenje energije je joule, poleg tega uporabljamo še njene izpeljanke (kJ, MJ, PJ, itd.). Navadno  nam je bolj poznana druga oblika enote, Ws (wattsekunda, 1J = 1Ws), z izpeljankami, kot so Wh, kWh, MWh.

 

Primer pretvorbenih faktorjev za okrogli les/drva/sekance. (Vir: ÖNORM M7132 in M7133)

 

Gostote zračno suhega lesa (u = 12–15 % oz. w = 11–13 %) (vir: Holz atlas)

 

Tipične vrednosti gostote nasutja lesnih goriv (vir: UBET).

 

Za lažjo predstavo so na sliki prikazana razmerja med vrstami lesnih goriv.

 

Pretvorbeni faktorji za nekatere oblike lesnih ostankov

V nadaljevanju predstavljamo nekaj praktičnih pretvorbenih faktorjev za posamezno obliko lesnega goriva, pri znani obliki in vsebnosti vode.

 

Primer faktorjev za polena (Vir: Austrian energy Agency).

 

Primer faktorjev za polena (Vir: Austrian energy Agency).

 

Primer faktorjev za lesne sekance G30 (Vir: Austrian energy Agency).

 

Primer faktorjev za lesne sekance G50 (Vir: Austrian energy Agency).

 

Primer faktorjev za skorjo (Vir: Austrian energy Agency).

 

V praksi velikokrat potrebujemo enostavne primerjave med lesnimi in fosilnimi gorivi. Te primerjave so najpomembnejše ko se odločamo o zamenjavi starega ali vgradnji novega kotla. Primerjava med lesnimi gorivi in najpogosteje uporabljenimi fosilnimi gorivi je v preglednici 20.

 

Primerjava kurilnosti lesnih goriv z nekaterimi fosilnimi gorivi.

 

Za približen izračun lahko uporabimo naslednje pretvornike, pri katerih pa ni upoštevan dejanski izkoristek kotla.

1000 litrov kurilnega olja       ≈5–6 nasutih m3 polen listavcev
7–8 nasutih m3 polen iglavcev
10–15 nasutih m3 lesnih sekancev
2,1 t peletov