Skoči na vsebino

SOCIALNO-EKONOMSKE IN DRUGE OMEJITVE PRI RABI LESNE BIOMASE

 

V Sloveniji je 74 % gozdov v zasebni lasti, 26 % gozdov pa je v lasti države in občin. Na večjih in strnjenih gozdnih posestih državnih gozdov je omogočeno kakovostno strokovno gospodarjenje, medtem ko je na za zasebnih posestih gospodarjenje zaradi velike razdrobljenosti posesti oteženo. Povprečna zasebna posest obsega okoli 2,5 ha in je še nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel (slika 2). Za veliko večino teh posesti gozdovi niso gospodarsko pomembni. Največ gospodinjstev ima posest manjšo od 1 ha (slika 1). Zasebna gozdna posest se še naprej deli, saj se povečuje število lastnikov gozdov. Po zadnjih podatkih je tako v Sloveniji že 313.000 (s solastniki celo 461.000) gozdnih posestnikov (ZGS). Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov, otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih.
 

Slika 1: Struktura zasebne posesti v Sloveniji (ZGS, 2011)
Slika 2: Struktura gozdne posesti v Sloveniji (ZGS, WISDOM database)

 

Dejanska izkoristljivost lesnega goriva iz gozdov je v veliki meri odvisna od odprtosti gozdov za dostop strojev in racionalen odvoz lesa do mesta predelave oziroma končne porabe. Razlikujemo odprtost gozdov s cestami in odprtost gozdov za posamezne načine spravila lesa do ceste. Povprečna gostota gozdnih cest v državnih gozdovih je 12,8 m/ha, v zasebnih pa 10,3 m/ha. Povprečna odprtost slovenskih gozdov s cestami je 20,9 m/ha in se med gozdnogospodarskimi območji zelo razlikuje (Sežana: 12 m/ha; Slovenj Gradec: 38 m/ha). Še večje so razlike v gostoti grajenih vlak. Razlike izvirajo iz obsega preteklih vlaganj, deleža zasebnih gozdov, različnih terenskih razmer in načinov spravila lesa.

 

Gradnja vlak v zadnjih letih dosega načrtovane cilje, medtem ko je gradnja gozdnih cest močno zastala. To je opazno predvsem v zasebnih gozdovih, kjer lastniki ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za gradnjo (gozdna cesta: 40-80 €/m; gozdna vlaka: 7-21 €/m). V zadnjem času so zasebnim lastnikom na voljo nepovratna sredstva za gradnjo gozdnih prometnic v višini do 60 % vrednosti investicije. Gospodarske koristi naložbe v gradnjo gozdnih prometnic se pokažejo šele s trajnim izkoriščanjem lesa. Z vidika racionalnega pridobivanja lesa za energetske namene je ključnega pomena skrb za obstoječe prometnice in tehten premislek o nujnih dopolnitvah omrežja z vidika predvidenega načina spravila lesa in tudi sečnih ostankov do ceste.

 

Iz rezultatov anket o porabi v gospodinjstvih v Republiki Sloveniji je mogoče sklepati o povečanju porabe drv v slovenskih gospodinjstvih (slika 3). Največ drv se na podlagi podatkov za leto 2009 porabi za ogrevanje stanovanja (43 %), za ogrevanje vode 30 %, za pripravo hrane pa 19 %. V zadnjih letih se je povečal delež drv, uporabljenih za ogrevanje stanovanja in vode, medtem ko se je poraba drv za pripravo hrane zmanjšala. Poraba drv v gospodinjstvih za ogrevanje zraka in vode ter kuhanje je prikazana na sliki 6 (ZGS, 2010). Od vseh slovenskih gospodinjstev ima 14 % gospodinjstev lastno proizvodnjo drv, medtem ko 20 % gospodinjstev drva kupi. 

 

Slika 3: Poraba drv v slovenskih gospodinjstvih za namene ogrevanja stanovanj in vode ter za kuhanje (ZGS, WISDOM database)