Skoči na vsebino

SKRBNO Z GOZDOM

Pomen gozdov

Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja. S slednjim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje vira. Gozd ni samo obnovljivi vir lesa. Je tudi bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Gozd prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode. Prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje. Obenem pa je gozd pomemben del naravne in kulturne dediščine. Gozd je pogosto navdih za kulturna in umetniška dela, les pa je v izdelkih in v različnih drugih svojih rabah pogosto del slovenske kulture. Odnos družbe do gozda in njegove rabe je odraz njene kulture. 

 

Lepota pokrajine, možnosti za gibanje in dejavnosti, blagodejni vpliv na okolje in les so le nekatere dobrine gozda, ki bi se jih resnično zares zavedli šele, ko gozda in njegovega dobrodejnega delovanja v našem okolju ne bi bilo več.

Raba gozdov

Funkcije gozdov je po Zakonu o gozdovih pod določenimi pogoji dovoljeno izkoriščati tudi nelastnikom gozdov in sicer za nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacijo v gozdu ... Pri tem pa se morajo tudi nelastniki držati pravil o ravnanju z gozdovi, kot npr. največje dovoljene količine nabranih gozdnih plodov (gobe, borovnice ...), vožnja s kolesom po zato dovoljenih cestah in poteh ...

Akcija Skrbno z gozdom

Lastniki gozdov, gozdarska inšpekcija in Zavod za gozdove Slovenije vse glasneje opozarjajo na zaostrovanje konfliktov med njimi in obiskovalci gozda, predvsem ko gre za nabiralništvo in vožnjo v naravnem okolju z različnimi vozili. Ministrstvo tako v povezavi z gozdarsko inšpekcijo in Zavodom za gozdove Slovenije v letošnjem letu pod geslom »Skrbno z gozdom!« z uporabo različnih komunikacijskih orodij poudarja nujnost ustreznega obnašanja in ravnanja obiskovalcev gozda, s čimer si prizadeva za dvig ravni  kulture v gozdu, spoštovanje in občudovanje njegovih lepot in skrivnosti ter končno primernega odnos do lastnine, kar gozd tudi je. 

Z gozdovi ravnajmo spoštljivo

Kdor da kaj nase, bo poskrbel, da bo gozd po njegovem obisku takšen, kakršen je bil, ko je vstopil vanj. Pri vstopanju v gozd imejmo v mislih:

  • Bodi prijatelj/ica gozdu.
  • Opazuj in spoznavaj ga z vsemi čutili.
  • Upoštevaj navodila za primerno obnašanje v naravi, ki jih vidiš na informativnih tablah ali ti jih povedo gozdarji ali pa izhajajo iz predpisov.

 

Pri uživanju v gozdu se spoštujmo naslednja pravila dobrega obnašanja v gozdu:

  1. Pešpoti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave. Uporabljaj jih in ne hodi po brezpotjih. Kažipote, oznake, ograje, mostove, klopi in druge naprave ohrani nepoškodovane za vse obiskovalce gozda. 
  2. Gozdne živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo. Ne vznemirjaj jih s hrupom. Psa vodi na vrvici.
  3. Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Ne parkiraj vozila kjer koli ampak vprašaj za dovoljenje lastnika zemljišča.
  4. Voda je dragocena. Gozd jo čisti, zadržuje in nam jo pomaga ohranjati pitno. Sodeluj pri tem tudi ti in ne spuščaj v vodo ali gozdna tla škodljivih snovi.
  5. Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni za življenje gozda, zato je nabiranje omejeno s predpisi. Ne uničuj rastja, gob in mahu. Okrasna drevesca za praznike kupujmo na trgu in pazimo, da bodo opremljena s plombo-nalepko, kot določa predpis.
  6. Majhna in velika drevesa ter grmi so živa bitja, zato jih spoštuj in ne poškoduj.
  7. Ogenj uniči drevesa, druge rastline in živalski svet, zato je v gozdu prepovedano kuriti. Urejeno kurišče je prostor, na katerem se v gozdu lahko kuri in je urejen ter umeščen v gozd oziroma gozdni prostor v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja varstvo gozdov in protipožarno varstvo.
  8. Smeti in odpadki ne spadajo v gozd. Pospravi jih za seboj in odnesi v smetnjak oziroma na urejeno odlagališče. 
     

Celotna zloženka Skrbno z gozdom (pdf)
 

Predpisi s področja ravnja z gozdovi

 

Upoštevaj tudi naslednje predpise:

Pravila skrbnega obnašanja z gozdom


1. Pešpoti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave. Uporabljaj jih in ne hodi po brezpotjih. Kažipote, oznake, ograje, mostove, klopi in druge naprave ohrani nepoškodovane za vse obiskovalce gozda.

 

 

Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove.
Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:

  • gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem Zakonu;
  • dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;
  • dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

V gozd ne hodimo v močnem vetru. Veter lahko z dreves lomi veje ali pa celo podira drevesa. Padajoča veja nas lahko močno poškoduje ali celo ugonobi, če pa na nas pade drevo pa so po vsej verjetnosti poškodbe usodne. Ravno tako se v gozd ne odpravimo, kadar nastaja žled ali pa pada moker sneg. Moker sneg in žled močno obremenita drevesa, ki lahko pod težo popustijo. Lomijo se veje in podirajo drevesa.

 

2. Gozdne živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo. Ne vznemirjaj jih s hrupom, Psa vodi na vrvici.

 

 

Divjad  je prepovedano vznemirjati v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo zalezovati v neugodnih vremenskih razmerah (poplave, hud mraz, zmrzal, visok sneg). Izjeme lahko dovoli minister zaradi znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih in podobnih potreb.

 

Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi.

 

Poleti z napravami za letenje niso dovoljeni izven za ta namen odrejenih območij, ki jih določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave in ministrom, pristojnim za promet.

 

Prepovedano je dotikanje, prenašanje ali prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi ter razdiranje gnezd in pobiranje jajc pernate divjadi, razen v primerih, ko se jih lahko s prenosom na bližnje varno mesto v naravnem okolju zavaruje pred uničenjem. Najditelj je dolžan čimprej prijaviti upravljavcu vsak primer najdbe onemogle ali poškodovane divjadi, ogroženega mladiča ali gnezda.

 

3. Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Ne parkiraj vozila kjer koli ampak vprašaj za dovoljenje lastnika zemljišča.

 

 

Gozdne ceste praviloma lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, morajo pa biti označene, da so gozdne ceste in da jih drugi uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost. Uporabniki morajo gozdne ceste uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov. Zavod v sodelovanju z lokalno skupnostjo označi gozdne ceste in režim njihove uporabe z opozorilnimi tablami oziroma drugimi znaki. Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja.

 

V naravnem okolju je prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Dovoljena je ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu petih metrov izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet, in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča, ter na območju, ki je namenjeno za začasno parkiranje za namene javnih shodov in javnih prireditev, organiziranih v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, pri čemer to območje šteje za prireditveni prostor.

 

Ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta. Tovrstne poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod za gozdove Slovenije in lokalna skupnost.

 

Za gozdne ceste v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom, v požarno ogroženih gozdovih in v gozdovih, ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih načrtov določeni kot območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, oziroma v drugih podobnih primerih, Zavod določi poseben režim prometa.

 

Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno težo prepovedana. Največjo dovoljeno težo vozil in trajanje prepovedi določi in ju na opozorilnih tablah označi Zavod za gozdove Slovenije.

 

Vožnja s kolesi v naravnem okolju (Zakon o ohranjanju narave)

 

V naravnem okolju je vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Za utrjeno pot se šteje pas zemljišča, ki se uporablja za hojo ali vožnjo in je za ta namen tudi utrjen. 

 

Za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh se uporabljajo določbe zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa določbe zakona, ki ureja gozdove. Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s kolesi. Ta območja niso del naravnega okolja.

 

Vožnja s kolesi v naravnem okolju je lahko dovoljena  na podlagi dovoljenja za javno prireditev, ki se izda v skladu z določbami zakona, ki ureja javna zbiranja, na podlagi predhodnega soglasja organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Organizator javne prireditve je po končani prireditvi dolžan stanje prireditvenega prostora v naravnem okolju v kar največji možni meri vrniti v stanje, kakršno je bilo pred javno prireditvijo.

 

4. Voda je dragocena. gozd jo čisti, zadržuje in nam jo pomaga ohranjati pitno. sodeluj pri tem tudi ti, in ne spuščaj v vodo ali gozdna tla škodljivih snovi.

 

 

Gozd in gozdarstvo imata pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti vodnih virov in količine vode v krajini. Na optimalno delovanje gozda kot posrednika med padavinami in končnim porabnikom vode odločilno vpliva stanje gozda, kot so stopnja gozdnatosti, zmes različnih drevesnih vrst, vertikalna in horizontalna struktura gozda, ohranjenost gozdov in način gospodarjenja z gozdnimi sestoji.

 

Gozd mehansko in biološko čisti vodo, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, uravnava vodni režim z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode s površja, upočasni taljenje snega zaradi gozdne vegetacije ter ohranja vodo v gozdnih tleh in rastlinah. S tem gozd pripeva k ugodnejši porazdelitvi količine odtekajočih voda. Ob visokih vodah so odtoki manjši in naredijo manj škode, v sušnem obdobju pa gozd zagotavlja počasnejše in enakomernejše odtekanje vode. Če gozda ne bi bilo, bi bilo precej več poplav, plazov, zemeljskih usadov in hudourniških pojavov.

 

5. Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni za življenje gozda, zato je nabiranje omejeno s predpisi. Ne uničuj rastja, gob, mahu. Okrasna drevesca za praznike kupujmo na trgu in pazimo, da bodo opremljena s plombo-nalepko, kot določa predpis.

 

 

V gozdu rastejo številni gozdni sadeži ali gozdni plodovi, s katerimi se hranijo živali in ljudje. Pod določenimi pogoji jih lahko nabirajo tako lastniki kot nelastniki gozdov. Med gozdne plodove štejemo kostanj, borovnice in robidnice, pa tudi brusnice, robidnice, gozdne jagode in drugo. V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti.

 

V gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin ogrožala katera koli rastlinska ali živalska vrsta oziroma funkcija gozdov, se lahko nabiranje omeji ali prepove. Omejitev vrste, količine, načina, kraja in časa nabiranja ali prepoved nabiranja predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.

 

Gozdne sadeže nabiramo tako, da ne poškodujemo rastlin. Nabiramo jih v zmernih količinah in le toliko, kolikor jih bomo dejansko porabili. Pri nabiranju se običajno gibljemo izven poti, zato moramo biti še bolj pozorni na klope in hoji posvetiti posebno pozornost, da se ne poškodujemo.

 

Pravilnik o varstvu gozdov določa, koliko plodov lahko v gozdu naberemo. Omejitev določa, da posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere:

  • največ 2 kg gob,
  • največ 2 kg kostanja,
  • največ 2 kg borovnic,
  • največ 2 kg malin,
  • največ 2 kg robidnic
  • največ 2 kg gozdnih jagod,
  • največ 2 kg brusnic,
  • največ 2 kg mahov,
  • največ 1 kg čemaža.

 

Za vse druge zelnate rastline velja, da se jih sme nabrati največ 1 kg. Za vse druge plodove velja, da jih lahko naberemo največ 2 kg. Rastlin, ki so zaščitene, ne smemo nabirati.

 

Prevoz in prodaja okrasnih dreves sta dovoljena, če je okrasno drevo opremljeno s plombo, iz katere sta razvidni izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Plombe izdaja Zavod za gozdove Slovenije.


Nabiranje gozdnih sadežev kot osebno dopolnilno delo (ODD)

 

Nabiranje gozdnih sadežev spada v seznam del, ki se pod določenimi pogoji lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo. Na ta način torej posameznik (fizična oseba) lahko povsem legalno nabira gozdne sadeže in zelišča ter jih prodaja.

 

Pred začetkom opravljanja dela mora fizična oseba ODD ustrezno priglasi. To opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, priglasitev pa sicer določa Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu. Na ta način se vpiše v poseben seznam posameznikov, ki opravljajo ODD, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in je javno dostopen. Kupiti pa mora tudi vrednotnice.

 

Kdor nabira gobe, mora spoštovati naslednja pravila:

  1. goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto,
  2. prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje,
  3. gobe je treba grobo očistiti že na rastišču,
  4. gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži.

 

6. Majhna in velika drevesa ter grmi so živa bitja, zato jih spoštuj in ne poškoduj.

 

 

V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.

 

Naravna sestava drevesnih vrst se ohranja in vzpostavlja zlasti:

  1. z naravnim pomlajevanjem avtohtonih drevesnih vrst, kjer je to mogoče;
  2. pri obnovi s sajenjem ali setvijo z izbiro drevesnih vrst, ki ustrezajo rastiščnim razmeram;
  3. z nego v mlajših razvojnih fazah sestojev, pri kateri se:   

-  ohranja in vzpostavlja naravna in če je mogoče tudi pestra zmes drevesnih vrst,

-  odstranjujejo tujerodne vrste, ki ogrožajo oziroma bi lahko ogrozile naravno sestavo drevesnih vrst.

 

Naseljevanje oziroma vnos tujerodnih drevesnih vrst v gozdni ekosistem je dovoljeno v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, gozdni reprodukcijski material in gozdnogospodarske načrte.

 

7. Ogenj uniči drevesa, druge rastline in živalski svet, zato je v gozdu prepovedano kuriti.

 

 

V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove. Urejeno kurišče je prostor, na katerem se v gozdu lahko kuri in je urejen ter umeščen v gozd oziroma gozdni prostor v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja varstvo gozdov in protipožarno varstvo.

 

Kurjenje je v gozdu dovoljeno na urejenih kuriščih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • kurišče je obdano z negorljivim materialom;
  • območje od zunanjega roba kurišča v razdalji vsaj en meter je očiščeno vseh gorljivih snovi;
  • najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 20 m;
  • naklon terena, na katerem je urejeno kurišče, ne presega deset odstotkov;
  • premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča ni večji od dveh metrov;
  • ne glede na določilo prejšnje alineje, je premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča lahko večji od dveh metrov, a ne več kot pet metrov, če je zadnji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 50 metrov;
  • kuri se lahko le posušen les, oglje in podobna kuriva.

 V času kurjenja na urejenem kurišču mora izvajalec kurjenja zagotoviti:

  • da je kurišče ves čas kurjenja nadzorovano s strani polnoletne osebe;
  • da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.

Postavljanje urejenih kurišč ni dovoljeno v območjih gozdnih rezervatov, v varovalnih gozdovih ter v gozdovih s prvo stopnjo podarjenosti funkcij: varovanja gozdnih zemljišč, funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti, zaščitne funkcije, poučne funkcije, raziskovalne funkcije, funkcije varovanja naravnih vrednot in funkcije varovanja kulturne dediščine.

Kurjenje je v gozdu zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, dovoljeno, se ne šteje za kurjenje na urejenem kurišču in je dovoljeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • območje kurjenja je območje na katerem se odvija gorenje naravnih materialov, ki jih kurimo z namenom zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove;
  • območje kurjenja mora biti v razdalji vsaj 1 m od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi;
  • najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba območja, na katerem se kuri, vsaj 10 m;
  • naklon terena območja, na katerem se kuri, ne presega 10 odstotkov;
  • premer območja, na katerem se kuri, ne sme biti po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča večji od 5 m;
  • ne glede na določilo prejšnje alineje je premer območja lahko večji, a ne več kot 10 m, če je najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba območja, na katerem se kuri, več kot 50 m.

 

V času kurjenja zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, mora izvajalec kurjenja zagotoviti:

  • da je kurjenje ves čas nadzorovano s strani polnoletne osebe;
  • da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.

Pri kurjenju v gozdu se upošteva vsa dodatna določila, ki jih določajo predpisi, ki se nanašajo na varstvo pred požarom v naravnem okolju.

 

8. Smeti in odpadki ne spadajo v gozd. Pospravi jih za seboj in odnesi v smetnjak oziroma na urejeno odlagališče. 

 

 

Največji problem na področju smeti in odpadkov v gozdu so nelegalna odlagališč, ki jih je več kot polovic v grmiščih ter redkem in strnjenem gozdu. Kljub temu, da je težko ali skoraj nemogoče natančno opredeliti, koliko je v Republiki Sloveniji divjih odlagališč, strokovnjaki na podlagi znanih okoliščin in dejstev sklepajo, da jih je nekje med 30.000 in 40.000, predvsem gradbenih.

 

Kljub bolj ozaveščenim ljudem ter raznim akcijam v smeri izobraževanja ljudi v zvezi s pravilnim ločevanjem in odlaganjem odpadkov se število divjih odlagališč ne zmanjšuje Vsakdo izmed nas lahko prispeva k zmanjševanju števila divjih odlagališč. Nezakonito odlaganje odpadkov je prepovedano (gre za prekršek ali celo kaznivo dejanje) in ima negativne ekološke, zdravstvene, ekonomske in socialne posledice za celotno družbo. Velik problem tega področja je neodkritost storilcev. Zaradi tega je pomembno, da obiskovalci gozdov aktivno opazujejo okolico in svoja opažanja v primeru nepravilnosti sporočijo pristojnim organom.