EKOLOŠKO KMETOVANJE

(SOkol ARSO, avtor: Alenka Mihorič)

 

Ekološko kmetijstvo predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru. Slovenija ima pestre naravne danosti, z različnimi tipi pokrajin in bogato krajinsko členitvijo, z velikim deležem gorsko višinskih kmetij in drugih območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. In prav zato tudi odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj tega načina kmetovanja, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in sploh varovanju celotnega okolja.

 

Ekološko kmetijstvo v največji možni meri vpliva tudi na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali oziroma živalskim vrstam in pasmam prilagojeno rejo. V ekološkem kmetijstvu se celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali in s tem sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi.  V sistemu ekološkega kmetovanja je zagotovljen tudi nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo teh pridelkov oziroma živil »od njive do krožnika« in s tem zajamčena večja varnost tistim potrošnikom, ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo.

 

Ekološko kmetovanje obenem zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ker je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti pri tem načinu kmetovanja prepovedana, zato praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih in posledično - pri potrošnikih.

 

Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev oz. predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča.

 

Dosedanje vstopanje ekoloških kmetij v kontrolo in povečanje ekoloških površin predstavlja stalno rast, kar se pričakuje tudi v prihodnjem obdobju. Še vedno pa se kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov in organiziranem nastopanju na tržišču, z osveščanjem potrošnikov in tudi pridelovalcev. V dosedanji pridelavi daleč prevladuje travinje oziroma živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah in sadju ter nemesnih predelanih, to je mlevskih in mlečnih izdelkih.

 

Podatki o razvoju in obsegu  ekološkega kmetijstva po letih

  

Za izvajanje ekološkega kmetovanja je mogoče pridobiti tudi podporo, in sicer v okviru kmetijsko okoljskih plačil iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. Že do sedaj so bile podpore za ta podukrep najvišje.

 

Višine podpor za posamezne pridelovalne kulture

 

Glede na navedeno in na vse večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških pridelkih in živilih ter vse večji obseg prometa s temi živili, ne samo v Sloveniji, temveč po vsej Evropi in ostalem svetu, ima ekološko kmetovanje, oziroma ekološki pridelovalci in predelovalci razmeroma varno prihodnost; predvsem pa veliko priložnost po večjih prihodkih in višji dodani vrednosti na svojih kmetijskih gospodarstvih. Prav tako je še mnogo neizkoriščenih priložnosti v tako imenovanem eko-turizmu oz. turizmu na ekoloških kmetijah, ki lahko pomeni dobro alternativo ali dopolnitev klasičnega kmečkega turizma.

 

Zakonodaja...

  

Dosedanji razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji 

 

 

Začetki razvoja ekološkega kmetijstva segajo v zgodnja devetdeseta leta. V naslednjem kronološkem pregledu so navedene pomembnejše letnice:

 

1988              

-  Ustanovitev "Vrtičkarske univerze" - društvo Mikrokozmos;

 

1991  

- Ustanovitev biodinamičnega društva AJDA;
- Prvi poskusi ekološke pridelave, s posameznimi predavanji gostujočih profesorjev iz  tujine;
- Objavljena ››Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji‹‹ (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano);
- Ustanovitev  Združenja ekoloških kmetov Slovenije (ZEKS);

 

1996 - 1997     

- Prva organizirana predavanja in tečaji za kmetijske svetovalce v okviru Kmetijske svetovalne službe;

 

1998                    

- Izvedene prve kontrole kontrolorjev iz ABG (Austria Bio Garantie);

 

1999  

- Ustanovitev Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS);
- Otvoritev ekološke tržnice v Ljubljani;

 

2000               

- Otvoritev ekološke tržnice v Mariboru;
- Biosimpozij Alpe – Jadran v Mariboru;
- Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/2000);
- Vzpostavitev prvih kontaktov s pridelovalci ekološko pridelanega sadja in zelenjave  v Mercatorju;

 

2001                  

- Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni  list RS, št. 31/2001);
- Pravilnik o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list   RS, št. 56/2001);
- Imenovanje organizacije za kontrolo (Uradni list RS, št. 82/2001);

 

2003               

- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 52/2003);
- Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje z izdelano karto neprimernih območij za ekološko čebelarjenje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/2003);
- Podpis Listine o sodelovanju v okviru pobude ''Ekoregija ALPE JADRAN''. V to regijo, je poleg Slovenije vključena še Avstrija (avstrijska Koroška, avstrijska Štajerska) in Italija (Furlanija, Julijska krajina); listina navedene države zavezuje k pospeševanju in povezovanju ekološkega kmetijstva na medregijski ravni. Skladno z usmeritvami ekološkega kmetovanja se omenjena pobuda zavzema tudi za vzpostavitev med-državne regije brez gensko spremenjenih organizmov;

 

2004               

- Odločba o imenovanju delovne skupine za pripravo slovenskega akcijskega načrta;
- Sklep Vlade RS o problematiki soobstoja GSO (11.3.04);
- Sprejetje evropskega akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo in prehrano (10.6.04);
- Z vstopom v EU veljajo neposredno za Slovenijo tudi vsi amandamaji k Uredbi EU, 2092/91 o ekološkem načinu pridelovanja in ustreznem označevanju kmetijskih pridelkov oziroma živil (Council Regulation (EEC) No. 2092/91 of 24 June 1991 on organic production of agricultural products and indications referring thereto on agricultural products and foodstuffs - z vsemi spremembami in dopolnitvami ( v nadaljnjem besedilu: Uredba 2092/91);
- Ekosimpozij Alpe – Jadran v Ljubljani; ''Ekološko kmetijstvo in gensko spremenjeni organizmi'';
- Ekološke tržnice v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu;
- Imenovanje dveh organizacij za kontrolo (Ur. l. RS, št. 138/2004);

 

2005               

- Sodelovanje v stalnem odboru za ekološko kmetijstvo pri Evropski komisiji - spremembe predpisov EU;
- Posvet Strategija razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji, Državni zbor RS, 19. maj – zaključek projekta Prispevek slovenskih NVO k akcijskemu načrtu;
- Priprava sprememb slovenskega pravilnika o ekološkem kmetijstvu;

 

2006               

- Sprejet nov Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Ur.l. RS, št. 128/2006);
- Imenovanje treh organizacij za kontrolo;
- Aktivno sodelovanje v delovni skupini za ekološko kmetijstvo pri pripravi nove uredbe za ekološko kmetijstvo, ki bo z l. 2009 zamenjala trenutno Uredbo 2092/91;

 

2007               

- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 21/2007), št. 37/2007);
- Meseca decembra pridobijo s strani Slovenske akreditacije tri organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških pridelkov in živil akreditacijsko listino s katero se priznava izpolnjevanje zahtev standarda SIST 45011;
- Sprejetje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91;

 

2008               

- Sprejetje Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora;
- Sprejetje Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav;   

 

2009               

- Začetek EU promocije;

 

 

Pomembne povezave:

 

Slovenija

 

Evropa in svet

 

http://www.floridaplants.com/organic.htm