Skoči na vsebino

PODPORE EKOLOŠKEMU KMETOVANJU

 

V Sloveniji se ekološko kmetovanje izvaja že od poznih 80. let, pridelovalci pa so finančno podporo prvič prejeli v l. 1999, v obliki neposrednih plačil na hektar za pridelavo različnih kultur. 

 

Leta 2001 je Slovenija sprejela Slovenski kmetijsko-okoljski program-SKOP, v okviru katerega so bili ekološki kmetje upravičeni do neposrednih plačil za uveljavljanje ukrepov tega programa. 

 

V okviru SKOP-a so bili ekološki kmetje upravičeni do plačil še v l. 2002 in 2003. Enake vsebine, ki so se nanašale na možnost dodeljevanja pomoči ekološkim kmetom, je Slovenija podpirala v skupnem programskem dokumentu Slovenije in Evropske komisije Programu razvoja podeželja (PRP 2004-2006, PRP 2007-2013), sedaj pa v Programu razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014-2020).

 

Perspektiva 2014-2020

 

V okviru nove perspektive 2014-2020 se bo nadaljevalo spodbujanje ekološkega kmetovanja. Ekološko kmetovanje bo še bolj izpostavljeno, saj se je tudi na ravni EU, torej na ravni EU uredbe za razvoj podeželja, ki opredeljuje ukrepe programov razvoja podeželja, prvič vzpostavil povsem samostojen ukrep Ekološko kmetovanje.

 

Namen ukrepa Ekološko kmetovanje je spodbujati kmetijska gospodarstva za prostovoljno usmeritev ali izvajanje ekološkega kmetovanja, kot je določeno z Uredbo 834/2007/ES.

 

Plačila krijejo samo tiste obveznosti, ki presegajo obvezne standarde NS, minimalne zahteve za uporabo gnojil in FFS ter druge ustrezne obvezne zahteve iz nacionalnih predpisov.

 

Obveznosti trajajo od 5 do 7 let. Po preteku obveznosti je mogoče letno podaljšanje obveznosti.

 

Višine plačil v okviru PRP 2014-2020 za ukrep ekološko kmetovanje za različne pridelovalne kulture (rabe) po posameznih letih:

 

VIŠINA PLAČIL NA HA

2015-2020

 

Ohranitev (EK)

Preusmeritev (PEK)

 

EUR/ha

EUR/ha

njive-poljščine                                                     (raba: 1100, 1161)

- vodovarstveno območje za vodno                      (raba: 1100, 1161)

telo vodonosnikov Rižane

326,18

206,18

377,82

257,82

vrtnine na prostem

 (raba: 1100, 1161, 1180, 1170)

600,00

600,00

–vrtnine v zavarovanih prostorih

 (raba: 1190, 1192)

600,00

600,00

oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri nasadih z ostalimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami

  (raba: 1221)

676,60

900,00

travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha

  (raba: 1222)

189,33

291,33

vinogradi

  (raba: 1211, 1221, 1222, 1240)

692,74

900,00

hmeljišča

  (raba: 1160)

900,00

900,00

drevesnice

  (raba: 1180, 1212, 1161)

900,00

900,00

trajno travinje - plačilo pri povprečni obtežbi 0,2 GVŽ/ha   (raba: 1300, 1320)

155,57

311,86

pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin:

 

 

poljščine

   (raba: 1100)

600,00

800,00

krmne rastline

   (raba: 1100)

600,00

800,00

vrtnine

   (raba: 1100, 1190)

600,00

800,00

čebelarjenje

 

22,31

22,31 

 

Ekološki kmetje bodo v okviru PRP 2014-2020 lahko na isti površini kombinirali tudi z ukrepom KOPOP, če se zahteve ne bodo prekrivale. Plačila se bodo v tem primeru seštevala, pri čemer se bo upošteval najvišji dovoljeni znesek plačil (primer: k najvišjemu dovoljenemu plačilu za njive iz naslova KOPOP se lahko dodatno prišteje najvišje dovoljeno plačilo za njive iz ukrepa EK).

 

Možne kombinacije ukrepa EK in ukrepa KOPOP na isti površini in višine plačil

 

Kombinacije z drugimi ukrepi

 

OMD

dobrobit živali

sheme kakovosti - samo na novo vključeni v kontrolo (dodatne točke)

skupine in organizacije proizvajalcev – na novo priznane SP (dodatne točke)

usposabljanje in svetovanje

naložbe v osnovna sredstva

razvoj kmetij in podjetij (višji delež podpor za zagon dejavnosti za mlade kmete)

sodelovanje  

 

V okviru PRP 2014-2020 je MKGP zastavilo celoviti pristop k ekološkemu kmetovanju in sicer preko prepletanja plačil, vezanih na površino ali živali, in nepovratnih podpor za izvedbo investicij (prestrukturiranje v ekološko pridelavo, ekološka predelava) in drugih aktivnosti, kot so povezovanje v kratke dobavne verige, logistične platforme, promocija. 

 

Bistveno bolj bodo okrepljene tudi dejavnosti prenosa znanja in inovacij, saj je ravno ekološko kmetijstvo tisto, pri katerem nastajajo številne eko inovacije in prenos le-teh v prakso želimo eksplicitno spodbuditi.