Skoči na vsebino

SHEMA INTEGRIRANE PRIDELAVE

Integrirana pridelava v programskem obdobju 2014 - 2020

 

Integrirana pridelava se je do konca leta 2014 izvajala v okviru kmetijsko okoljskih podukrepov Programa razvoja podeželja 2007-2013.

 

Kljub temu, da so bila v zadnjih letih programskega obdobja 2007 - 2013 finančna sredstva omejena in je stanje integrirane pridelave (število vključenih kmetij in obseg proizvodnje) skozi leta več ali manj ostajalo na isti ravni, je bila integrirana pridelava kot shema kakovosti z zahtevnejšimi pogoji pridelave med pridelovalci dobro sprejeta in potrošniki so po tovrstnih pridelkih vedno pogosteje povpraševali. Predvsem na področju pridelave sadja in zelenjave je integrirana pridelava na tržišču postala skoraj zahtevani standard. 

 

Z letom 2015 integrirana pridelava ni več del Programa razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014 – 2020) in tako v okviru novih kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih plačil (KOPOP) finančnih podpor na hektar kmetijske površine za shemo »integrirana pridelava« ni več. 

 

Ne glede na to, shema integrirane pridelave ostaja nacionalna, slovenska shema kakovosti. Tako se lahko tisti kmetje, ki želijo še naprej pridobivati certifikat za integrirano pridelavo, prijavijo v kontrolo integrirane pridelave pri vseh tistih organizacijah za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave, ki so že sedaj izvajale kontrolo in certifikacijo integrirane pridelave. 

 

Nov koncept KOPOP, kjer je namesto dosedanjega paketnega pristopa prvič uveden sistem individualnega nabora zahtev, omogoča, da si lahko upravičenci sami sestavijo svoj “paket” zahtev, ki jih pod določenimi pogoji izvajajo v novem programskem obdobju. Določene zahteve v KOPOP se ujemajo z zahtevami, ki se izvajajo v integrirani pridelavi in tako lahko s sodelovanjem v KOPOP ukrepu upravičenci prejmejo podporo za del zahtev, ki jih izvajajo v okviru integrirane pridelave.

 

Kmetje, ki so bili (ali tudi če so še vedno) vključeni v integrirano pridelavo in so že navajeni slediti ustrezni zakonodaji in nadzoru pa lahko storijo korak naprej in se preusmerijo v ekološko pridelavo

 

Ukrep ekološko kmetovanje bo tudi v novem programskem obdobju del PRP 2014 – 2020. Višine plačil za ekološko kmetovanje se razlikujejo glede na različne kulture oz. rabe, obenem je tudi v novem programskem obdobju ponujeno višje plačilo za tiste kmetije, ki so šele v obdobju preusmeritve. Namreč, pridelovalci, čeprav kmetujejo po načelih ekološkega kmetovanja, svojih pridelkov do pridobitve certifikata še ne morejo prodati kot ekoloških, zato so njihovi stroški v času preusmeritve višji. Plačila iz ukrepa ekološko kmetovanje se lahko kombinirajo tudi s plačili KOPOP. 

 

Integrirana pridelava v preteklih programskih obdobjih...