Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

JAVNA SLUŽBA V POLJEDELSTVU

Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je Vlada RS sprejela v juniju 2014 (v nadaljnjem besedilu: strategija), opredeljuje tudi  strateške in razvojne cilje na področju poljedelstva ter na področju pridelave in zagotavljanja semena v poljedelstvu in vrtnarstvu. Ti so:

  • povečanje pridelave delovno in kapitalsko intenzivnih kultur poljščin;
  • povečanje konkurenčnosti pridelave poljščin s poudarkom na povečanju produktivnosti ter učinkoviti in trajnostni rabi virov;
  • vzpostavitev poštenih odnosov med deležniki v verigi od pridelovalca do prodajalca;
  • izboljšanje dohodkovnega položaja poljedelcev;
  • razvoj novih lastnih sort izbranih vrst kmetijskih rastlin;
  • povečanje obsega pridelave semena, predvsem lokalnih sort;
  • povečanje uporabe v Sloveniji pridelanega potrjenega semena za setev (tudi lokalnih sort);
  • povečanje uporabe sort, ki ustrezajo slovenskim pridelovalnim razmeram.

 

Pridelovanje poljščin postaja zahtevnejše in dolgoročna stabilna pridelava je pomemben strokovni izziv, ki ob dobrem poznavanju vrst in sort zahteva tudi poznavanje ustreznih tehnologij za optimizacijo pridelave. Ukrepi za obvladovanje tveganj v kmetijstvu morajo biti zato usmerjeni k prilagajanju kmetijske proizvodnje podnebnim spremembam ter k preprečevanju in blaženju posledic neugodnih vremenskih razmer. Poleg dosedanjih strokovnih nalog, kot je bilo posebno preizkušanje primernosti vrst in sort za pridelavo v različnih pedo-klimatskih pogojih in žlahtnjenje lastnih sort in ustreznega preučevanja, slovensko poljedelstvo potrebuje tudi uvajanje sodobnih tehnologij pridelave ali posodobitev že obstoječih, ki sledijo cilju zmanjševanja vplivov podnebnih sprememb in posledično k zagotovitvi stabilnega dohodka v kmetijstvu.

 

V Sloveniji potrebujemo nov pristop v prenosu znanja v kmetijstvu, saj obstoječi sistem marsikdaj ni dovolj učinkovit. Potrebno je zagotoviti integracijo znanja in informacij z namenom, da se dosežejo določeni sinergijski učinki pri reševanju problemov in potrebnem razvoju v slovenskem poljedelstvu. S tem namenom se v okviru Javne službe v poljedelstvu vzpostavlja sistem strokovno-tehnične koordinacije, ki bo zagotavljala poenotenje delovanja javne službe v poljedelstvu in ustrezen prenos znanja med raziskovalnimi, izobraževalnimi in svetovalnimi ustanovami. Naloge strokovno-tehnične koordinacije izvaja strokovni vodja javne službe.

 

S 1. januarjem 2018 je bil za izvajalca javne službe imenovan dosedanji izvajalec Kmetijski inštitut Slovenije, podizvajalci pa so še naprej Biotehniška šola Rakičan, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica.

 

Za strokovno-tehnično vodenje in koordinacijo javne službe v poljedelstvu je bil imenovan dr. Peter Dolničar, Kmetijski inštitut Slovenije.

 

 

Kontakt MKGP:

tel.: 01 478 9118

e-pošta: jozi.cvelbar(at)gov.si

 

Kontakt strokovnega vodja javne službe:

Tel.:01 280 51 86

e-naslov: peter.dolnicar(at)kis.si

 

 

Program javne službe v poljedelstvu 2018-2024

 

Program dela javne službe temelji na strategiji razvoja in ukrepov kmetijske politike za poljedelstvo, ključna strateška cilja pa sta povečanje pridelave in povečanju konkurenčnosti. Za doseganje teh ciljev so pomembne ustrezne vrste in sorte semena poljščin, ter kar se da vrhunske tehnologije prilagojene na podnebne spremembe in naravne danosti. K doseganju teh ciljev bodo vsekakor prispevale  znanje in stroka, ki izhaja iz Javne službe na področju poljedelstva z izvajanjem strokovnih nalog.

 

V Programu javne službe v poljedelstvu za obdobje 2018-2024 so opredeljene naslednje strokovne naloge:

  • žlahtnjenje poljščin;
  • introdukcija novih sort poljščin in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;
  • tehnologije pridelave poljščin;
  • strokovno-tehnična koordinacija v poljedelstvu.

 

Dolgoročni cilji javne službe po strokovnih nalogah

 

Cilji žlahtnjenja poljščin:

  • v predvidenem daljšem časovnem obdobju požlahtnitev novih sort izbranih poljščin, ki:
    • imajo visok in kakovostni pridelek;
    • so odporne na škodljive organizme (biotski dejavniki);
    • so prilagojene na spremenjene podnebne razmere (toleranca na abiotske dejavnike);
    • imajo dobre pridelovalne lastnosti, namen je tudi zniževanje stroškov;
    • so prilagojene za potrebe slovenskega trga in pridelovalcev;
    • zagotavljajo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, manjšo uporabo hranil ipd.;
  • vpis novih sort v sortno listo;
  • prenos rezultatov žlahtnjenja in znanja do Javne službe kmetijskega svetovanja ter uporabnikov in vzpostavitev sodelovanja med žlahtnitelji, semenarskimi podjetji oz. pridelovalci semenskega materiala ter pridelovalci in potrošniki novih sort;
  • povečanje obsega slovenskega semenarstva in preskrbe z lastnimi sortami in semenskim materialom;
  • ponudba semena novih sort na širšem srednjeevropskem prostoru;
  • povečanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu z uporabo opuščenih lokalnih sort in populacij kmetijskih rastlin v žlahtnjenju.

 

Cilji introdukcije poljščin:

  • zagotavljanje neodvisnih strokovnih informacij o sortah, ki kažejo dobro prilagojenost slovenskim rastnim razmeram, dajejo dober pridelek ustrezne kakovosti in so odporne proti boleznim in škodljivcem pri tistih vrstah oziroma skupinah poljščin, za katere obstaja povpraševanje na trgu in je njihova pridelava ekonomsko učinkovita in bo pripomogla k povečanju obsega pridelave poljščin v Sloveniji;
  • uvajanje novih sort poljščin v pridelavo kmetijskih rastlin v Republiki Sloveniji s preizkušanjem njihove vrednosti za pridelavo na različnih pedo-klimatskih območjih;
  • uvajanje opuščenih in/ali manj znanih oz. manj razširjenih lokalnih vrst in sort poljščin;
  • preizkušanje uporabne vrednosti poljščin.

 

Cilji preizkušanja tehnologij pridelave poljščin:

  • s preizkušanjem različnih tehnologij pridelave poljščin, iskanjem najprimernejših tehnologij pridelave manj znanih in manj razširjenih vrst in sort poljščin in iskanjem novih tehnoloških rešitev poiskati optimalne rešitve pri pridelavi poljščin za doseganje višje produktivnosti na kmetijah.

 

Cilji strokovno-tehnične koordinacije:

  • vzpostavljeno strokovno-tehnično vodenje in koordinacija javne službe;
  • boljši prenos znanja do javne službe kmetijskega svetovanja in pridelovalcev;
  • vzpostavljeno sodelovanje z ostalimi javnimi službami na področju kmetijstva in z nevladnimi organizacijami.

 

Letna poročila o delu javne službe v poljedelstvu

 

Prenos znanja

 

Pomembne informacije in povezave

Kmetijski inštitut Slovenije

http://www.kis.si/

 

Spletna stran MKGP - Semenarstvo in varstvo novih sort

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/semenarstvo_in_varstvo_novih_sort/

 

Spletna stran UVHVVR - Rastlinski semenski material

http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/rastlinski_semenski_material/