Skoči na vsebino

KAKOVOST PRIDELKOV IN ŽIVIL

 

 

Varna hrana in higiena sta dva osnovna pogoja za kakovost živil, vendar to še zdaleč ni dovolj. Pojem kakovosti je splošno opisan kot "celota lastnosti in značilnosti živila". Pri tem je pomembna zunanja kakovost oz. videz (velikost, teža, oblika, barva, okus, vonj, svežina, odsotnost zunanjih napak), notranja oz. prehranskofiziološka kakovost (vsebnost ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralnih snovi, medsebojno razmerje sestavin in prebavljivost) in uporabna vrednost (primernost za trgovanje in živilsko industrijo, možnost transporta in skladiščenja, barvna obstojnost, izplen sestavin …). O kakovosti živil pa moramo misliti bolj široko, saj je hrana precej več kot zaužitje določenih substanc.

 

Vrednost hrane še vedno ocenjujemo zelo splošno. Zanimajo nas cena, rok trajanja, užitek, zdravje in tu končamo.

 

Če razmišljamo dalje, upoštevamo še:

 

1. Ekološko vrednost, ki se nanaša predvsem na:

  • ravnanje z okoljem (uporaba pesticidov, nitratov, gensko spremenjenih organizmov) in ostanke uporabljenih snovi v živilih,
  • porabo primarne energije: za prehrano je porabimo 20 %, od tega 44 % živinoreja, 8 % rastlinska pridelava, 6 % predelovalna industrija in 29 % v kuhinji,
  • poraba fosilnih goriv za dolge transportne poti.

     

2. Ekonomsko vrednost, ki se nanaša predvsem na pomen trgovinske povezanosti in porazdelitvene procese med industrijskimi državami in državami v razvoju – uporabljene poceni surovine in distribucija nekakovostne hrane.

 

3. Socialno vrednost, ki je povezana z ekološkim in ekonomskim aspektom in zajema tako posege v kmetijsko okolje, spodbujanje proizvodnje hrane za izvoz (v deželah v razvoju), beg s podeželja in vzdrževanje ali celo povečevanje revščine po vsem svetu (tudi v industrijskih državah).

 

4. Psihološko vrednost, ki se kaže v veselju do hrane.

 

Politika kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ima dva temelja:

  • zadovoljitev pričakovanj potrošnikov, ki želijo najti proizvode, ki bi jim zagotovili zadovoljstvo in užitek ter  bi ustrezali njihovi želji po avtentičnosti in resničnosti;
  • nudenje neke vrste konkurenčnosti t.j. konkurenčnosti s pomočjo kakovosti, ki - akterjem, ki se zato odločijo, kmetovalcem in predelovalcem, zlasti pa obrtnikom in majhnim ter srednjem podjetjem - omogoča njihovo ekonomsko prisotnost na trgu z razvijanjem dejavnosti pri kateri nakup ni več pogojen le s cenovnimi kriteriji in pri kateri je povečana vrednost pravično razdeljena.

 

Poleg tega pa politika kakovosti omogoča zaščito proizvodnih področij, celo življenjskih bazenov, kot tudi omogoča strukturiranje kmetijskih poti ter valoriziranje človekovega know-howa. Predstavlja torej dragoceno sredstvo za urejanje prostora, ker prispeva  k usklajeni in uravnoteženi porazdelitvi dejavnosti v nacionalnem prostoru, kot tudi k ohranitvi zaposlitve, zlasti v demografsko ogroženih kmetijskih področjih.

 

Če naj se ponudba prilagodi povpraševanju, morajo pridelovalci in predelovalci upoštevati potrebe potrošnikov. Potrošniki vedno pogosteje zahtevajo kakovost. Kupovati hočejo zdrave proizvode, pomembno jim je, da je način proizvodnje okolju prijazen in se zanimajo za specializirane oziroma izvirne proizvodne postopke. Politika kakovosti MKGP-ja pomaga pri prilagajanju proizvodnje tržnim potrebam. Ker to vpliva tako na ponudbo in povpraševanje, imajo od tega korist tako pridelovalci in predelovalci kot tudi potrošniki. Slovenska izvirna hrana nam je lahko v ponos in korist. Njena proizvodnja zahteva veliko natančnega teoretičnega in praktičnega znanja, vključujoč vse postopke proizvodnje.

 

Če je bila v preteklosti edina skrb, da so bili ljudje siti, ima ponudba dandanes tudi drugačen pomen. Ljudje želijo med uživanjem hrane doživeti tudi zadovoljstvo okusa in različnosti.