Skoči na vsebino

KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

V Sloveniji, podobno kot v večini držav srednje in vzhodne Evrope, predstavlja veliko razvojno oviro podeželja in kmetijstva neugodna velikostna struktura kmetijskih gospodarstev ter razdrobljena in razpršena zemljiška posest, zato je osnovni cilj komasacij izboljšati zemljiško strukturo kmetijskih gospodarstev in omogočiti učinkovito ter smotrno rabo kmetijskih zemljišč. 

 

Področje komasacij ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-UPB2, 58/12, v nadaljnjem besedilu: ZKZ). Predmet komasacije po ZKZ so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih. 

 

Komasacija je postopek, s katerim se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. V okviru komasacije se uredijo tudi potrebne dostopne poti in druge infrastrukture v kmetijski krajini.

 

Komasacija je lahko podlaga izvajanju drugih zemljiških operacij, predvsem namakanju, saj se v okviru komasacije združijo parcele tistih lastnikov, ki se odločijo za namakanje svojih zemljišč, medtem ko se parcele lastnikov, ki nimajo interesa po namakanju, izključi iz zaključenega potencialnega namakalnega območja. Zemljiška struktura novega parcelnega stanja, vključno s potrebnimi dostopnimi potmi in drugimi površinami posebnega namena (vode, ekološko pomembna območja, kulturne posebnosti krajine ipd.), se tako pri komasaciji prilagodijo načrtovani prihodnji kmetijski rabi in načrtovanim namakalnim sistemom. 

 

 

Uvedba komasacijskega postopka

  

Za uvedbo komasacijskega postopka je potrebno soglasje lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se vloži na upravno enoto. 
 

Obrazci:

  • Razdelitev komasacijskega postopka na faze in podfaze (.xls, .pdf)

Zakonodaja...

 

< nazaj