Skoči na vsebino

HMELJ

 

Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Pridelava hmelja (Humulus lupulus) je še omejena na območje Ptujskega polja, Koroške in Dravske doline. Najbolj pogosta tla, na katerih se goji hmelj v Sloveniji, so obrečna in evtrična rjava tla, globoka do zelo plitvo peščena. V večini primerov, vrste tal niso pripisane samo enemu tipu tal, ampak so tla značilno zelo heterogena. Specifična kombinacija predalpske klime in tal, kot naše naravne danosti, omogoča proizvodnjo aromatskih sort s svetovnim slovesom. V Sloveniji se tako prideluje več kot sedemnajst različnih sort hmelja, med katerimi prevladujejo aromatične sorte kot so Aurora, Savinski golding, Celeia in Bobek. Hmelj v Sloveniji zaseda okoli 1% njivskih površin. Letina hmelja je bila v zadnjih dveh letih količinsko in kakovostno zelo dobra. V letu 2009 se je po podatkih Statističnega urada RS, hmelj prideloval na 1.660 ha, letna proizvodnja pa je znašala 2.669 ton. Po širitvi obsega površin hmeljišč v letih 2008 in 2009 so se površine v 2010 ponovno zmanjšale za 10% in s tem padle na raven površine iz leta 2007, kar predstavlja 1.488 ha. Pridelava hmelja v Sloveniji obsega približno 3% svetovne pridelave hmelja, kar pomeni po podatkih mednarodne hmeljarske organizacije – IHGC - v Nürnbergu, da celotna površina hmeljišč obsega 51.500 ha, pridelek hmelja v letu 2010 pa je bil ocenjen na 101.000 ton oz. na 9.400 ton alfa-kislin.

 

Hmeljarstvo v Sloveniji je že tradicionalno izvozno usmerjeno. 95 %, kar predstavlja 2.535 ton hmelja se izvozi v glavnem na trg EU, 133 ton oziroma 5 % pridelave pa odkupijo domače pivovarne. Pri  prodaji hmelja se ločuje trg s pogodbenimi in trg s prostimi količinami hmelja. Večji del svetovne letine hmelja 2010 je po podatkih držav pridelovalk hmelja pogodbeno prodan pivovarnam. Največ pogodbenih količin imajo nemški, ameriški in češki hmeljarji. Po drugi strani pa v državah Srednje in Vzhodne Evrope, prevladuje trg s prostimi količinami hmelja, kar pa seveda pomeni večje tveganje za uspešno prodajo, glede na hitro se spreminjajoče podnebne in tržne razmere.

 

Odkupne cene hmelja v Sloveniji so praktično v celoti odvisne od razmer na svetovnem trgu. Trend padanja odkupnih cen hmelja, opazen od sredine leta 2008, se je nadaljeval tudi v letu 2009. Povprečna letna odkupna cena hmelja je bila v letu 2009 za 60% nižja od tiste v letu 2008 in se je po posameznih mesecih leta 2009 gibala med 3,5 in 8,5 EUR/kg. Modelni stroški pridelave hmelja pa so močno odvisni od sorte hmelja in hektarskega pridelka.

 

Leto 2010 je prineslo tudi kar nekaj sprememb v kmetijski politiki. V letu 2009 se je končal pregled reforme skupne kmetijske politike, ki je prinesel precejšnje spremembe v shemi neposrednih plačil. Spremembe so bile v smeri ponovnega zmanjšanja obsega proizvodno vezanih plačil. Proizvodno vezana plačila za hmelj so se z letom 2010 razvezala  in prenesla  v shemo enotnih plačil kot individualni zgodovinski dodatek v višini 120 EUR/ha k plačilnim pravicam oziroma k regionalnemu plačilu, ki zadnja tri leta znaša 332 EUR/ha.

 

Za izvajanje določenih strokovnih nalog, strokovne podpore na fitosanitarnem področju, kakor tudi za izvajanje javne službe v hmeljarstvu, so pooblaščeni kmetijsko gozdarski zavodi (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto), oziroma so usposobljeni inštituti (Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo) ter Biotehniška fakulteta v Ljubljani.

 

 

Zakonodaja...

 

 

Aktualno:

 

 

Informacije:

Telefon: + 386 1 478 9301

Faks: + 386 1 478 9035

e-mail: metka.cerjak(at)gov.si