Skoči na vsebino

JAJCA IN PERUTNINSKO MESO

Perutninarstvo
Pri reji perutnine prevladuje visoko specializirana, strokovno in tehnološko zelo zahtevna reja industrijskega tipa, ki jo vodijo perutninska podjetja in je zvečine organizirana kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Na kmetijah je perutninarstvo predvsem dopolnilna, storitvena dejavnost.

Prireja perutninskega mesa dosega okoli 8 % skupne vrednosti kmetijstva oz. 18 % vrednosti živinorejske proizvodnje.
 
V Sloveniji je domača prireja mesa v letu 2016  znašala 66 tisoč ton klavne mase (od leta 2008 v trendu rasti nad 60 tisoč ton). Poraba perutninskega mesa, ki se je od začetka 1990-ih let kljub občasnim nihanjem vseskozi povečevala, je v letu 2016 na prebivalca znašala 30 kg.
 
Proizvodnja perutninskega mesa v Sloveniji je med vsemi proizvodnjami mesa najbolj izvozno usmerjena. V letu 2016 je izvoz perutninskega mesa in izdelkov obsegal  25,7 tisoč ton. V desetletju pred tem se je gibal od 7 tisoč ton v 2002 do 14 tisoč ton v 2006. V zunanji trgovini prevladuje perutninsko meso, čeprav je od leta 2000 opazno povečanje deleža perutninskih izdelkov (II. stopnja predelave) pri uvozu.
 
Slovenija ima pri perutninskem mesu stalne presežke. Stopnja samooskrbe se je v prvih letih po osamosvojitvi, ko se je prireja intenzivno prilagajala spremenjenim razmeram na trgu, zmanjševala, po letu 1997 pa niha med 103 in 117 %. V letu 2016 je znašala 107 %.
 
Evidence in registri, vzreja, pašni redi, ...
 
 
Jajca
 
Pri reji kokoši nesnic prevladuje reja v obogatenih kletkah in hlevska (talna) reja, malo pa je pašne in ekološke reje.

Prireja jajc k skupni kmetijski proizvodnji v zadnjih letih prispeva okoli 3 %, k vrednosti živinoreje pa okoli 6 % (leta 2016 dobrih 7 %).
 
V letu 2016 je bilo znesenih 387 mio jajc, kar je druga največja količina po letu 1991. Odkup oz. evidentirana prodaja, ki pomeni od 40 % do 50 % prodaje, se je povečal za dobrih 7 %. Število znesenih jajc v letih 2008 do 2011 ostaja na približno enakem nivoju (okoli 360 mio kosov), medtem ko je bilo v zadnjem dobrem desetletju najnižje v letih 2003 – 2006 (okoli 239 do 263 mio kosov).
 
V letu 2016 je samooskrba znašala 94,8 %, poraba jajc na prebivalca pa 10,7 kg. Samooskrba se od leta 1994, ko je bila 103 %, v zadnjem desetletju giblje med 90 in 96 %. Poraba jajc je bila v letu 2016 24,5 tisoč ton oziroma za 6 % presega povprečje obdobja 2011-2015.

V letu 2016 je izvoz jajc obsegal 2.510 ton, kar je najvišja vrednost do sedaj, uvoz jajc pa je obsegal 3.794 ton, tako da Slovenija v zadnjem desetletju še vedno ostaja neto uvoznica jajc.
 
Informacije :
Telefon: 01 478 9049
Faks: 01 478 9021
e-mail: klemen.brglez(at)gov.si
 
Zakonodaja...
 
 
Pomembne povezave:
• EU zakonodaja, prevedena v slovenski jezik
• Evropska Komisija - perutnina
• Evropska Komisija - jajca
• Tržne informacije - TIS
• Zunanje trgovinski ukrepi AKTRP
 
 
Tržni standardi - jajca
  
Predpis o tržnem redu ureja jajca, ki so jih znesle kokoši vrste Gallus gallus in so primerna
 za neposredno prehrano ljudi ali za pripravo jajčnih proizvodov. Jajca se po kakovosti razvrščajo v dve kategoriji. V kategorijo A se razvrščajo jajca, ki ustrezajo predpisanim lastnostim iz zakonodaje in se lahko tržijo za človeško porabo. V razred B se razvrščajo jajca, ki ne ustrezajo zahtevam za kategorijo A in se uporabljajo predvsem za predelavo v živilski in neživilski industriji.
 
Po masi se jajca kategorije A razvrščajo v štiri kategorije, in sicer:

XL – zelo velika (73 g in več)
L – velika (od 63 g do 73 g)
M – srednja (od 53 g do 63 g)
S – majhna (pod 53 g)
Vsako jajce mora biti tudi označeno (žigosano) s številko načina reje, ISO-kodo države porekla (za Slovenijo SI) ter registrsko številko proizvajalca

 

 


 
 
 
Glede načina reje, pa se jajca označujejo s številkami od 0-3
0 – ekološka reja
1 – pašna reja
2 – talna reja
3 – reja v kletkah (baterijska)
 
Označbo vsakemu proizvajalcu podeli Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Jajca označuje in razvršča v kategorije sam proizvajalec ali pakirni center.
 
 
Tržni standardi - Perutninsko meso
 
Kot perutninsko meso se razume meso kokoši, pur, gosi, rac in pegatk, ki je primerno za človeško uporabo in ki ni bilo drugače obdelano kot s hladom. Perutninsko meso se razvršča po kakovosti v razred A ali B glede na mesnatost in izgled trupov ali kosov. Poleg razvrščanja v razrede pa se perutninsko meso lahko označi s prostovoljno označbo glede na način reje, in sicer:
a. »krmljeno z…%...« To označbo se lahko uporablja, če so imele živali poseben krmni obrok;
b. »ekstenzivna zaprta reja« Pri tej označbi je predpisana minimalna gostota živali na m2 ter minimalno število dni reje pred zakolom.;
c. »prosta reja« Ta označba pomeni, da so imele živali predpisano gostoto, ter so imele najmanj polovico svojega življenja podnevi stalen dostop do izpusta na prostem.;
d. »tradicionalna prosta reja« Pri tej označbi je predpisana gostota živali, površina zaprtega prostora, število in velikost odprtin za izpust, izpust mora biti pokrit z vegetacijo;
e. »prosta reja – neomejen izpust« Uporaba tega izraza mora ustrezati merilom iz točke d, poleg tega pa mora imeti perutnina stalen dostop do zunanjega izpusta.
Informacije :
Telefon: 01 478 9026
Faks: 01 478 9021
e-mail: lucijan.cencic(at)gov.si


Zakonodaja:


• Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007
• Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg perutninskega mesa in jajc (Uradni list RS, št. 89/09)
• Uredba Komisije (ES) št. 589/2008 z dne 23. junija 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za jajca
• Pravilnik o kakovosti jajc (Uradni list RS, št. 106/08 in 26/14 – ZKme-1B)  
• Uredba Komisije (ES) št. 543/2008 o uvedbi podobnih pravil za izvajanje Uredbe
• Pravilnik o registraciji posebnega načina reje (Uradni list RS, št. 94/2005)