Skoči na vsebino

MLEKO, MLEČNI PROIZVODI IN MLEČNE KVOTE

 

Proizvodnja kravjega mleka je  najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. K skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjih letih prispeva okoli 14%, k vrednosti živinoreje pa 31%.

 
Od sredine 1990-ih so v govedoreji tekli intenzivni procesi koncentracije in specializacije reje, ki so se izrazili v zmanjševanju števila rejcev, povečevanju povprečne velikosti črede na gospodarstvo, rasti mlečnosti krav in povečevanju kakovosti mleka. Ti procesi so se nadaljevali tudi v letu 2012. Število molznih krav je bilo po podatkih statistike konec leta 2011 okoli 110,000, kar je  nekaj manj kot v prejšnjem obdobju. Povprečna  mlečnost znaša  okoli  5.500 kg na kravo.
 
Prireja mleka v Sloveniji zanaša okoli  600.000  ton. V kvotnem letu 2011/2012 je 6.883 proizvajalcev mleka oddalo   530.573 ton mleka. Z neposredno prodajo mleka se je ukvarjalo 1596 proizvajalcev mleka, ki so neposredno prodali nekaj manj kot 15.000 ton mleka. Samooskrba z mlekom znaša 120 %, poraba mleka za prehrano pa  je v letu 2011  znašala 219 kg mleka na prebivalca.   Odkupna cena mleka  je konec  letu 2012  znašala okoli 30 EUR/100 kg , kar nas uvrša v zadnjo tretjino  EU odkupne cene.
 
V strukturi skupne porabe je opazen trend zmanjševanja deleža mleka za krmo in rasti porabe mleka za prehrano.

 

Kakovost mleka in mlečni izdelki...

 

Mlečna konferenca 7.3.2014

 

Z letom 2015 bo ukinjen sistem mlečnih kvot, ki je več kot 30 let omejeval proizvodnjo mleka v EU. Zavedamo se, da je lahko ukinitev mlečnih kvot tudi povod za nestabilne razmere v sektorju. V ta namen je bila dne 7.3.2014 v prostorih Biotehnične fakultete, Jamnikarjeva 101 organizirana  mlečna konferenca na kateri smo v razpravi z deležniki iz mlečne verige, strokovnjaki in nosilci odločanja  poskušali poiskati odgovore na vprašanja:

  1. Kateri so ključni razvojni izzivi in priložnosti prireje ter predelave mleka v Sloveniji?

  2. S katerimi ukrepi kmetijske politike in aktivnostmi deležnikov mlečne verige razvojno podpreti proizvodnjo, organiziranje in trženje prireje ter predelave mleka v Sloveniji?

  3. Kako presojati možnosti prireje mleka na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD) po letu 2014 in ukinitvi mlečnih kvot?

  4. Ali so razpoložljivi ukrepi kmetijske politike ob ukinitvi mlečnih kvot zadostni (povečanje mlečnih kvot državam članicam, ukrepi v okviru mlečnega paketa, neposredna plačila, intervencijski ukrepi, program razvoja podeželja  2014-2020, De minimis) in ali so potrebni še dodatni ukrepi, da bi omilili posledice ukinitve sistema mlečnih kvot?

V okviru razprave o konkurenčnosti sektorja in kako sektor pripraviti na različna nihanja po ukinitvi mlečnih kvot, so se izoblikovali ključni poudarki razprave:

  1. organiziranost celotne mlečne verige - graditi partnerske odnose v mlečni verigi

  2. povezovanje, skupni nastop na domačem in tujem trgu

  3. posebna pozornost prireji mleka na območjih z omejenimi dejavniki (ciljne podpore za ta območja: mlečne proge, dodatna pomoč mladim na teh območjih, proizvodno vezana plačila, čim manj prerazporeditev znotraj modela neposrednih plačil)

  4. tehnološki napredek kmetijskih gospodarstev (srednje velikih, saj bo tukaj viden večji napredek), prenos znanja in raziskave,

  5. politika kakovosti, razvijanje blagovnih znamk, nišni trgi, novi proizvodi z več dodane vrednosti (siri) in s tem možnost prodaje po višji ceni

  6. promocija (vzpodbujanje lokalne pridelave, informiranje potrošnikov), izobraževanje (že v vrtcih in osnovnih šolah), strokovno delo (svetovalna služba)

  7. manjši delež sofinanciranja investicij preko PRP (razpisi naj ne bodo sektorski)

Predstavitve na mlečni konferenci:

 

Mlečne kvote


Evropska unija je uvedla sistem mlečnih kvot leta 1984, Slovenija pa v skladu s pristopno pogodbo z Evropsko unijo, sistem mlečnih kvot v celoti uvaja s kvotnim letom 2005/2006. V letu 2003 sprejeta reforma skupne kmetijske politike EU predvideva ohranitev sistema mlečnih kvot še vsaj do leta 2015.
 
Priročnik za proizvajalce mleka
 

 

Ukinitev mlečnih kvot

 

Mlečne kvote so bile uvedene leta 1984 v obdobju prevelike ponudbe mleka,v okviru reforme leta 2003 pa je bil sistem mlečnih kvot podaljšan do leta 2015. Ob ukinitvi mlečnih kvot se Slovenija zaveda,  da ukinitev  lahko  povzroča dolgotrajnejše nestabilne razmere v sektorju, poudarjamo pa, da   Komisija nima namena sprožit ponovne razprave o tem, da bi se mlečne kvote podaljšale. Tudi Komisija  se zaveda možnega nestabilnega obdobja po ukinitvi mlečnih kvot, zato so že bili sprejeti določeni ukrepi na nivoju EU.

  • Ukrep povečanja mlečnih kvot; Leta 2008 je bil ob »zdravstvenem pregledu« SKP  sprejet ukrep povečevanja mlečnih kvot državam članicam in sicer 5 zaporednih kvotnih let za 1%. Postopno povečevanje mlečnih kvot naj bi pripomoglo k stabilnejšemu obdobju po ukinitvi sistema mlečnih kvot. Že danes mlečne kvote ne pomenijo omejitve proizvodnje mleka v veliko DČ, v kvotnem letu 2011/2012  je kar 10 DČ izkoristilo   nacionalno mlečno kvoto  90% ali manj, v to skupino sodi tudi Slovenija (cca.89 % izkoriščenost). V EU je bila kvota za oddajo v kvotnem letu 2011/2012  izkoriščena 95%, nacionalno kvoto pa so prekoračile Nemčija, Irska Nizozemska, Avstrija, Ciper in Luxemburg za kar so morali proizvajalci mleka v teh DČ plačat 79  mio. Eur dajatve.
  • Ukrepi v okviru mlečnega paketa; Konec marca 2012 je bil s strani Sveta in Parlamenta objavljen zakonodajni akt, ki se navezuje na mlečni sektor s ciljem izboljšanja položaja proizvajalcev mleka v  celotni verigi, ter pripravi sektorja na  tržno naravnanost in stabilnost za obdobje po ukinitvi mlečnih kvot leta 2015. Zakonodaja se navezujejo  predvsem na naslednja področja:
    • Pogodbena razmerja v sektorju
    • Organizacije proizvajalcev
    • Medpanožne organizacije
       
      -> Pogodbena razmerja v sektorju
      V skladu z zakonodajo bodo proizvajalci in predelovalci mleka  medsebojne odnose lahko urejali s pisnimi pogodbami. Na podlagi predpisa Sveta in Parlamenta  pa se  bo država članica   lahko prostovoljno odločila in predpisala  uvedbo pogodbenega razmerja za oddajo surovega mleka. V tem primeru  bodo pogodbe zavezujoče za celotni teritorij DČ, in sicer za surovo mleko proizvedeno v DČ in za surovo mleko, ki se v DČ uvozi iz drugih DČ.  DČ bo imela možnost določiti  najkrajše trajanje pogodbe, kar pa bo proizvajalec mleka lahko zavrnil.
       
      Pogodbe naj bi določale ceno za mleko , dobavljene količine mleka , trajanje pogodbe ter druge elemente pogodbe  predpisane v uredbi. Vsi elementi pogodbenega razmerja  bodo dogovorjeni med proizvajalcem mleka in predelovalcem mleka  na prostovoljni osnovi.
       
      -> Organizacije proizvajalcev
      Pogajalski položaj proizvajalcev mleka naj bi se utrdil v primerjavi s predelovalci mleka,  z možnostjo ustanovitve organizacij proizvajalcev. Organizacije proizvajalcev se bodo lahko v imenu proizvajalcev mleka pogajali o pogojih oddaje mleka. Člani ene organizacije proizvajalcev bodo lahko proizvedli do 33% nacionalne proizvodnje mleka in 3,5% EU proizvodnje.
       
      ->Medpanožne organizacije
      Na pobudo proizvajalcev mleka,  predelovalcev mleka in trgovine bodo lahko ustanovljene  tudi medpanožne organizacije. Medpanožno organizacijo bosta lahko ustanovila najmanj dva člena v verigi. Cilj ustanovitve medpanožnih organizacij  je izboljšanje  znanja, preglednosti proizvodnje, preglednosti na trgu (cene, statistični podatki, napovedi….), izboljšanja koordinacije na trgu promocijske aktivnosti in druge aktivnosti. Pripomogle naj bi k višji kakovosti proizvodov na vseh stopnjah (od proizvodnje do trženja). 


Pomembne povezave:

 

Informacije :
Telefon: 01 478 9072   
Faks: 01 478 9035
e-mail: gregor.svajger(at)gov.si