Skoči na vsebino

MLEKO, MLEČNI PROIZVODI IN MLEČNE KVOTE

 

Proizvodnja kravjega mleka je najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. K skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjih letih prispeva okoli 15 % (leta 2015 in 2016 okoli 13 %), k vrednosti živinoreje pa 33 % (leta 2016 30 %).

Od sredine 1990-ih so v govedoreji tekli intenzivni procesi koncentracije in specializacije reje, ki so se izrazili v zmanjševanju števila rejcev, povečevanju povprečne velikosti črede na gospodarstvo, rasti mlečnosti krav in povečevanju kakovosti mleka. Ti procesi so se nadaljevali tudi v letu 2016. Prireja mleka v Sloveniji zanaša okoli  650.000  ton, z prirejo pa se ukvarja okoli 6000 rejcev. Število molznih krav je bilo po podatkih statistike konec leta 2016 okoli 108.000, kar je  nekaj manj kot v prejšnjem obdobju.  Povprečna  mlečnost znaša okoli  6.000 kg  na kravo.
 
Že dobro desetletje del mleka odkupijo neposredno tuje mlekarne (večinoma italijanske, v zadnjih letih pa manjšo količino tudi hrvaške). Ta prodaja se je v zadnjih letih opazno povečevala in leta 2015 presegla 200 tisoč ton (214 tisoč ton). Leta 2016 se je ta količina nekoliko zmanjšala in je znašala 211 tisoč ton mleka, delež odkupljenega mleka za tuje mlekarne pa je znašal 36,7 %.

Samooskrba z mlekom je v Sloveniji  131 %, poraba mleka za prehrano pa  je v letu 2016  bila 215,1  kg mleka na prebivalca.  

Odkupne cene mleka  večinoma sledijo spremembam na evropskem in globalnem  trgu. Leta 2016 so se odkupne cene surovega mleka znižale v večini držav članic EU, trend dviga odkupnih cen pa se je začel v letu 2017. Z ekonomskega vidika so bile razmere za proizvodnjo mleka leta 2016 izrazito neugodne. Ob pomembnem znižanju povprečne odkupne cene mleka so se po ocenah na podlagi modelnih kalkulacij v povprečju nekoliko znižali tudi stroški prireje mleka, vendar je bilo njihovo znižanje zelo majhno (–2 %).


Mlečna konferenca 7.3.2014
 
Z letom 2015 je bil ukinjen sistem mlečnih kvot, ki je več kot 30 let omejeval proizvodnjo mleka v EU. Dne 7.3.2014 je bila  v prostorih Biotehnične fakultete, Jamnikarjeva 101 organizirana  mlečna konferenca na kateri smo v razpravi z deležniki iz mlečne verige, strokovnjaki in nosilci odločanja  poskušali poiskati odgovore na vprašanja:


    1.  Kateri so ključni razvojni izzivi in priložnosti prireje ter predelave mleka v Sloveniji?
    2.  S katerimi ukrepi kmetijske politike in aktivnostmi deležnikov mlečne verige razvojno   podpreti proizvodnjo, organiziranje in trženje prireje ter predelave mleka v Sloveniji?
    3.  Kako presojati možnosti prireje mleka na območjih z omejenimi možnostmi za  kmetovanje (OMD) po letu 2014 in ukinitvi mlečnih kvot?
    4.  Ali so razpoložljivi ukrepi kmetijske politike ob ukinitvi mlečnih kvot zadostni  (povečanje mlečnih kvot državam članicam, ukrepi v okviru mlečnega paketa,  neposredna plačila, intervencijski ukrepi, program razvoja podeželja  2014-2020, De  minimis) in ali so potrebni še dodatni ukrepi, da bi omilili posledice ukinitve sistema  mlečnih kvot?


V okviru razprave o konkurenčnosti sektorja in kako sektor pripraviti na različna nihanja po ukinitvi mlečnih kvot, so se izoblikovali ključni poudarki razprave:


    1. organiziranost celotne mlečne verige - graditi partnerske odnose v mlečni verigi
    2. povezovanje, skupni nastop na domačem in tujem trgu
    3. posebna pozornost prireji mleka na območjih z omejenimi dejavniki (ciljne podpore za  ta območja: mlečne proge, dodatna pomoč mladim na teh območjih, proizvodno  vezana plačila, čim manj prerazporeditev znotraj modela neposrednih plačil)
    4. tehnološki napredek kmetijskih gospodarstev (srednje velikih, saj bo tukaj viden večji  napredek), prenos znanja in raziskave, 
    5. politika kakovosti, razvijanje blagovnih znamk, nišni trgi, novi proizvodi z več dodane  vrednosti (siri) in s tem možnost prodaje po višji ceni
    6. promocija (vzpodbujanje lokalne pridelave, informiranje potrošnikov), izobraževanje  (že v vrtcih in osnovnih šolah), strokovno delo (svetovalna služba)
    7. manjši delež sofinanciranja investicij preko PRP (razpisi naj ne bodo sektorski)

 

Predstavitve na mlečni konferenci:
    • Odkup mleka, predelava in izvoz v slovenskih mlekarnah do leta 2013, Ivanka Valjavec, Predsednica UO GIZ mlekarstva Slovenije
    • Situation and perspectives in the milk sector in the European Union, Luis Carazo Jiménez - DG Agriculture
    • The Dairy sector beyond 2015, Market and tools in a new context, Francija
    • Sektor prireje mleka po ukinitvi mlečnih kvot, Doc.dr. Marija Klopčič, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
    • Ukrepi v sektorju mleka, Tadeja KVas Majer in Janja Kokolj Prošek, MKO
    • Razvojna vprašanja tehnologije prireje mleka, Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije
    • Stanje v mlečni verigi v sloveniji (primarna pridelava), Tina VOLK, Kmetijski inštitut Slovenije

 


Zavezujoča pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

 

    Z dne 1. 1. 2015  se je  v Sloveniji uveljavila obveznost pisnega sklepanja pogodb v mlečni verigi. Pisno sklepanje pogodb v sektorju mleko je zavezujoče med proizvajalcem mleka odkupovalcem mleka in mlekarno, ki mleko predela. Pogodbe med proizvajalcem mleka in prvim odkupovalcem mleka (zadruga, mlekarna ali druga pravna oseba, ki od proizvajalcev mleka kot prvi člen v verig odkupi mleko), katerih predmet je odkup surovega mleka, morajo biti sklenjene za najmanj 12 mesecev. Ta določba je bila predpisana  z nacionalno  Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka (Ur.l. RS št: 81/2014).
 
 

Organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in   mlečnih proizvodov

 

    Bistven namen OP v sektorju mleko je združiti proizvajalce in  količine mleka v OP in se pogajati z mlekarnami o pogojih odkupa. OP lahko združi  do 33%  nacionalne proizvedene količine mleka (OP v Sloveniji do cca 200 mio. kg mleka). S to določbo naj bi bile moči v verigi enakomerneje porazdeljene.

V Sloveniji   lahko OP za mleko  ustanovi min. 20 proizvajalcev mleka, ki proizvaja najmanj s 2.000 ton mleka . OP  lahko ustanovijo tudi povezane pravne osebe, ki pa bodo morale imeti predpisano število članov in proizvodnjo mleka.

 

Pravne podlage – Slovenija


    • Zakon o kmetijstvu (Ur. list RS, št. 45/08, 57/12, 26/14, 32/15 in 27/17)
    • Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg mleka in mlečnih izdelkov (Ur. list RS, št. 21/2015)
    • Uredba o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki (Ur.l. RS, št. 111/2000, 15/2001, 37/2002, 23/2004, 45/2004, 109/2004, 10/2005)   
    • Pravilnik o priznanju organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (Ur. list RS, št 14/14)
    • Uredba o izvajanju uredbe (EU) o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka (Ur.l. RS št: 81/2014)


Pravne podlage – EU


    • 479/2010 Uredba Komisije (EU) z dne 1. junija 2010 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede uradnih obvestil držav članic Komisiji v sektorju mleka in mlečnih izdelkov
    • 1308/2013 Uredba Evropskega parlamenta in sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007
    • 880/2012 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 880/2012 z dne 28. junija 2012 o dopolnitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede nadnacionalnega sodelovanja in pogodbenih pogajanj organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (UL L št. 263 z dne 28. 9. 2012, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Uredba 880/2012/EU)

 

Pomembne povezave:


    • Evropska Komisija - mleko
    • Tržno informacijski sistem za mleko
    • Kakovost mleka in mlečni izdelki...
 
Informacije :
Telefon: 01 478 9072   
Faks: 01 478 9035
e-mail: gregor.svajger(at)gov.si