Skoči na vsebino

OLJČNO OLJE

 

Oljkarstvo v Sloveniji je omejeno na Slovensko Istro, kjer ima zelo dolgo tradicijo, v manjši meri pa se razširja še na del Goriških Brd ter Goriškega. Glede na gospodarske ali vremenske razmere je oljkarstvo  doživelo mnoge padce in vzpone, intenziviranje oljkarstva pa se kaže od leta 1991 naprej, ko se je začelo obdobje večjih obnov oljčnikov, ki je trajalo do leta 2005 (ukinitev državnih podpor za obnovo nasadov).
 
V Sloveniji je okrog 1.900 ha oljčnikov. Obstajajo možnosti za širitev nasadov oljk do skupne površine 2.600 ha. Slovenska pridelava oljčnega olja je v primerjavi z EU državami pridelovalkami oljčnega olja po količini sicer zanemarljiva, vendar pa oljčno olje dosega visoko kakovost. Letni pridelki nihajo, v dvanajstletnem obdobju (1996 – 2008) so v povprečju znašali 1.700 ton oljk in 306 ton oljčnega olja, v zadnjih letih pa  količina oljčnega olja dosega od 500 do 700 ton. Izvoz slovenskega oljčnega olja je zanemarljiv, uvoz znaša 1.500 ton. Slovensko oljčno olje dosega visoke cene, do 13 EUR/l, v povprečju pa 11 EUR/l. Poraba oljčnega olja v Sloveniji je 1 kg na prebivalca/leto (20% slovenskega oljčnega olja).
 
V povprečju so oljčniki majhni (0,3 ha) in razdrobljeni, le 4% oljčnikov je velikih nad 1 ha. Del konvencionalne pridelave se je spreobrnil v okolju prijaznejši način pridelave: v letu 2011 je bila integrirana pridelava na 187 ha, ekološka pa na 92 ha oljčnikov. Velik napredek je zaznati v kakovosti oljčnega olja, saj med analiziranim oljčnim oljem približno 90% dosega najvišji standard ekstra deviško oljčno olje.
 
Tehnologija pridelave oljk mora biti prilagojena neugodnim zemljiškim razmeram (majhna posestna struktura, razdrobljenost, terase, severna pridelovalna območja) in je zahtevnejša kot pridelava na večjih ravnih površinah z uporabo večje mehanizacije. V Sloveniji je bilo v letu 2013 v register živilskih obratov registriranih 21 oljarn za oljčno olje.

 

Seznam oljarn oljčnega olja, registriranih v registru živilskih obratov 
  

Podatki o oljkarstvu v Sloveniji:

 

Površine:
Površina zasajena z oljkami:
(podatki iz dejanske rabe, 2013)
1.968  ha
Slovenska Istra 96,5%
Goriško 3,5%
Površina zasajena z oljkami (GERK-i):
(podatki iz RKG, 2013)

960  ha (49% dejanske površine oljčnikov)
Slovenska Istra 92,7%
Goriško 7,3%

Potencialne možnosti za oljčnike2.600 ha

  

Število oljčnikov:
- podatki iz RKG,2013 – št. GERK-ov:
- podatki iz dejanske rabe, 2013:

4.578
6.466

  

Velikostna struktura oljčnikov:

Skupna površina oljčnikov na KMG
(podatki iz RKG, 2013)
Razdrobljenost, majhnost !
- le 11% KMG ima nad 1 ha oljčnikov
- 78% KMG ima skupaj od 0,1 do 1 ha in 11% pod 0,1 ha
- povprečje je 0,3 ha
Površine oljčnikov (GERK-i)
(podatki iz RKG, 2013)
Izjemno majhne površine!
- povprečje je 0,22 ha
- le 4% oljčnikov  je nad 1 ha

  

Oljkarji:
Število registriranih oljkarjev v RKG 2012:1.807
Število oljkarjev – ocena:2000 – 2.500

  

Pridelek:
Hektarski pridelek:Pridelek oljk:Oljčno olje:Namizne oljke:
Ocena:2.000 ton oljk/ha
Oljevitost: 16%
4.000 – 6.000 ton500 - 630 ton5 ton

  

Namakanje oljčnikov:
Površina namakanih oljčnikov (v RKG v 2011):15 ha
Število namakanih oljčnikov (v RKG v 2011):45
Število pridelovalcev (KMG v RKG v 2011):37

  

Sheme kakovosti:
Površina:Št. KMG:
Integrirana pridelava (2012):187 ha143
Ekološka pridelava (2012):184,53 ha138

  

Ocena lastne cene v EUR/l olja7,9 do 14,3

  

Oljarne:
Število registriranih oljarn (Register živilskih obratov):27
Število oljarn – ocena:60

  

Zunanja trgovina:
Uvoz oljčnega olja1.500 ton, od tega 95 % iz članic EU
Izvoz oljčnega oljazanemarljiv

  

Povprečna letna poraba oljčnega olja na prebivalca1 l/preb. (30% slovenskega)

  

Ekstra deviško olje Slovenske Istre
 z zaščiteno označbo porekla (2012 – slaba letina!):
66 oljkarjev
27 ton oljčnega olja

 

 

Strokovne naloge v oljkarstvu

 
Na področju oljkarstva se izvajajo dve strokovni nalogi, in sicer na področju pridelave oljk in na področju spremljanja kakovosti oljčnega olja.

 

Strokovne naloge na področju pridelave oljk izvaja Poskusni center za oljkarstvo KGZ Nova Gorica (PCO) na podlagi 22. člena Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 41/1999, 25/04, 26/08) in 122., 124. in 181. člena Zakona o kmetijstvu (UL RS, 45/08, 57/12 in 90/12). Izvajajo se že od leta 2000. Skladno s petletnim programom PCO za obdobje 2011-2015  se strokovne naloge izvajajo na osnovi letnega programa dela KGZS in kmetijsko gozdarskih zavodov, s soglasjem Vlade. 

 

Strokovne naloge na področju pridelave oljk
Program 2011Poročilo 2011
Program 2012 Poročilo 2012
Program 2013

Poročilo 2013

Program 2014

Poročilo 2014

 

Strokovne naloge na področju spremljanja kakovosti oljčnega olja se izvajajo od leta 2010 po letnih programih spremljanja kakovosti oljčnega olja, ki ga letno sprejme minister na osnovi 98. člena Zakona o kmetijstvu (UL RS, 45/08, 57/12 in 90/12). Izvajalec je izbran po postopku javnega naročanja.

 

Strokovne naloge na področju spremljanja kakovosti oljčnega olja
Program:Javno naročilo:Poročilo:
Spremljanje kakovosti  oljčnega olja v letih 2010 in 2011JN 2378/2011

JN 10441/2011

Poročilo 2010

Poročilo 2011

Spremljanje kakovosti  slovenskega oljčnega olja v letu 2012 JN 430-114/2012Poročilo 2012
Spremljanje kakovosti  slovenskega oljčnega olja v letu 2013JN 430-77/2013 

Poročilo 2013

Spremljanje kakovosti oljčnega olja v letu 2014JN 430-121/2014Poročilo 2014

 

Mednarodni Svet za oljkarstvo

 

Mednarodni svet za oljke je mednarodna organizacija s sedežem v Madridu v Španiji. Ustanovljena je bila v letu 1959, ko je pričel veljati Mednarodni sporazum o oljčnem olju, z namenom izvajanja določb sporazuma. IOC deluje na različnih področjih, povezanih z oljkami in oljčnim oljem. V okviru različnih odborov in pododborov IOC zbira in objavlja podatke o proizvodnji, porabi in trženju namiznih oljk in oljčnega olja. Zelo intenzivno deluje na področju tehničnega sodelovanja med posameznimi državami članicami IOC-ja s pripravo in izvedbo različnih izobraževanj in delom na znanstveno raziskovalnem področju. Veliko pozornosti se namenja preučevanju vplivov pridelovanja oljk na okolje, kakor tudi vplivom ekoloških dejavnikov na pridelavo oljk, pripravo različnih strokovnih publikacij. Pripravljajo in razvijajo fizikalno kemijsko in senzorično metodologijo ter standarde za preskušanje oljčnih olj, preverjajo usposobljenost preskusnih laboratorijev za preskušanje oljčnih olj in organizacij za senzorično ocenjevanje oljčnih olj. Veliko pozornost posvečajo promociji in trženju oljčnega olja in oljk v državah, kjer uporaba ni tradicionalna. 

 

Več o IOOC najdete na spletni strani organizacije...

 

 

Strokovni organ MKO - Svet za oljkarstvo

 

Svet za oljkarstvo je strokovno svetovalno telo ministra za kmetijstvo in okolje na področju oljkarstva, ki daje mnenja, predloge in opredelitve glede posameznih vprašanj s področja oljkarstva. Člani sveta so bili s sklepom ministra imenovani dne 25. 5. 2011 do preklica. Naloge sveta so zlasti, da daje strokovna mnenja k:

  • pomembnejšim odločitvam na področju oljkarstva;
  • pomembnejšim predpisom na področju oljkarstva;
  • dolgoročnim razvojnim programom na področju oljkarstva;
  • predlogom pomembnejših nalog s področja kmetijske politike, razvoja podeželja in varnosti hrane vezanih na področje oljkarstva.

  

Laboratoriji

 

Kot organizacija za ugotavljanje skladnosti oljčnega olja je bila z Odločbo o določitvi preskusnih laboratorijev za ugotavljanje skladnosti oljčnega olja (Uradni list RS, št. 70/2004  z dne 28. 6. 2004) imenovana Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Garibaldijeva 1, 6000 Koper;

 

Kot organizacija za senzorično ocenjevanje deviškega oljčnega olja je bila z Odločbo o določitvi organizacije za senzorično ocenjevanje deviškega oljčnega olja (Uradni list RS, št. 58/2004 z dne 28. 5. 2004)  imenovana Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Garibaldijeva 1, 6000 Koper.

 

 

Zakonondaja...

 

 

Informacije:

Tel.: 01 478 9045 

Faks: 01 478 9035

e-pošta: tanja.polak(at)gov.si