Skoči na vsebino

PRAŠIČJE MESO

 
Slovenska prireja mesa prašičev je v letu 2016 k bruto vrednosti kmetijstva prispevala slabe 4 %, k vrednosti živinoreje pa okoli 8 %. Oba deleža sta se od leta 2000 več kot razpolovila, kar kaže na nazadovanje panoge v primerjavi z drugimi sektorji kmetijstva.
 
Ciklično nihanje števila živali, ki je sicer značilno za prašičerejo, je po izrazitem zmanjšanju v letih 2003 in 2004, v letih 2005 in 2006 ponovno nekoliko poraslo (na 575 tisoč) in se po letu 2006 spremenilo v trend zmanjševanja staleža, ki se še vedno ni zaustavil. Po podatkih statistike je bilo konec leta 2016 v hlevih le še 265 tisoč živali.
 
Domača prireja mesa je v letu 2016 znašala 29 tisoč ton. Ob tem je poraba mesa prašičev znašala 40,5 kg na prebivalca. Poraba med leti nekoliko niha. Najvišja je bila v letih 2004-2006 (okoli 90 tisoč ton), nato v obdobju 2007-2010 okoli 85 tisoč ton in v letu 2016 83,5 tisoč ton. Poraba prašičjega mesa na prebivalca v Sloveniji je v zadnjem desetletju za okoli četrtino večja od povprečja v EU.
 
Stopnja samooskrbe se je gibala od 80 % (2000-2004) do okoli 70 % (2005-2008), v letu 2009      padla pod 55 % in v letu 2016 znašala 34,7 %.
 
Poraba prašičjega mesa je pri nas vseskozi večja od domače prireje, tako da je Slovenija tradicionalni neto uvoznik v tem sektorju. V letu 2016 je skupni obseg zunanje trgovine s prašiči (v ekvivalentu klavnih polovic) znašal 87 tisoč ton. Slovenija uvaža prašiče predvsem v obliki mesa (leta 2016 87% celotnega uvoza), po letu 2004 pa se je opazno povečal tudi uvoz izdelkov iz prašičjega mesa.
 
Slovenija izvaža predvsem izdelke iz prašičjega mesa (76 % izvoza), izvoz mesa predstavlja 23 %, izvoz živih živali pa znaša le odstotek.
 
Slovenski trg prašičjega mesa je pod močnim vplivom evropskega trga, ekonomičnost prireje pa je odvisna predvsem od ravni odkupnih cen in cen krmil, ki imajo največji vpliv na stroške prireje. Tehnološka raven reje je moderna na velikih farmah in velikih tržnih rejah na kmetijah, domača reja prašičev pa ima predvsem značaj samooskrbne reje in kar pomembno vpliva na oskrbo s prašiči v državi, v osnovi pa ekonomskim kriterijem učinkovitosti ne sledi.
 
Prašičereja ima v Sloveniji dolgo tradicijo, še vedno so ohranjeni atributi tradicionalne, višje kakovosti mesa in izdelkov z dobrimi senzoričnimi in kulinaričnimi lastnostmi. Slovenci cenijo tipične izdelke iz mesa prašičev in so tradicionalno navezani na uživanje mesa prašičev. Reja prašičev omogoča marsikateri kmetiji zaokrožitev proizvodnje in ustvarjanje dodatnega dohodka za obstoj kmetije.
  
Dodatne informacije :
tel.: 01 478 90 49
fax: 01 478 90 21
e-mail: klemen.brglez(at)gov.si
 
Evidence in registri, vzreja, pašni redi, ...
 
Zakonodaja...
 
Pomembne povezave:
  • EU zakonodaja, prevedena v slovenski jezik
  • Evropska Komisija - prašičje meso
  • Tržne informacije - TIS
  • Zunanje trgovinski ukrepi AKTRP
 
 
Razvrščanje
 
EU s ciljem uravnavanja trga s prašičjim mesom predpisuje klasifikacijo prašičjih trupov, ki predstavlja osnovo za določanje standardne kakovosti oziroma omogoča spremljanje cen za prašičje trupe standardne kakovosti ter pravično plačilo rejcu. Prašičji trupi se razvrščajo po vsebnosti pustega mesa glede na maso v razrede, in sicer:
S – 60% ali več mesa
E – 55% ali več
U – 50% ali več, vendar manj kot 55%;
R – 45% ali več, vendar manj kot 45%;
O - 40« ali več, vendar manj kot 45%;
P – manj kot 40%.
 
Vsebnost pustega mesa se oceni z metodami za ocenjevanje, ki jih odobri Komisija. Odobrijo se lahko le statistično potrjene metode za oceno, ki temeljijo na fizičnih meritvah enega ali več anatomskih delov trupa prašiča. Za odobritev metode za ocenjevanje mora biti izpolnjeno najvišje odstopanje statistične napake pri oceni. V Sloveniji sta za ocenjevanje mesnatosti odobreni dve metodi, in sicer ročna, tako imenovana »dvotočkovna metoda« – DM5 ter naprava, imenovana „Hennessy Grading Probe (HGP 4). Ocenjevanje in razvrščanje se opravlja v klavnicah, ki zakoljejo več kot 200 prašičev tedensko kot letno povprečje. Ocenjujejo se trupi pitanih prašičev, katerih masa obeh toplih polovic znaša od 50 kg do 120 kg pri garanih prašičih in 37 kg do 100 kg pri izkoženih prašičih. Ocenjevanje mesnatosti opravlja neodvisna organizacija skladno s standardom SIST EN 17020. Uradni nadzor opravlja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Informacije :
Telefon: 01 478 9026
Faks: 01 478 9021
e-mail: lucijan.cencic(at)gov.si

 
Zakonodaja:
• Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007
• Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1182 z dne 20. aprila 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z lestvicami Unije za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanjem tržnih cen nekaterih kategorij trupov in živih živali
• Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1184 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede lestvic Unije za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanja tržnih cen nekaterih kategorij trupov in živih živali
• Pravilnik o razvrščanju prašičjih trupov (Uradni list RS, št. 50/2006)
• Odločba Komisije o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov v Sloveniji (2005/879/ES).
• Pravilnik o tržno informacijskem sistemu trga prašičjega mesa (Uradni list RS, št. 21/15)