Skoči na vsebino

SADJE IN ZELENJAVA

 

Podobno kot v ostali rastlinski pridelavi, imajo tudi v zelenjadarstvu in sadjarstvu na višino pridelka velik vpliv vremenski dejavniki. Slovenski sektor sadja in zelenjave ima realne možnosti za tehnološki napredek ter velik razvojni in tržni potencial, kar med drugim izvira iz naravnih danosti, tradicije, uveljavljenosti okolju prijaznih načinov pridelave in možnosti za nadaljnji razvoj na tem področju, kakovostnega znanja, ugodne geografske lege, velikega tehnološkega potenciala, velikih rezerv na področju porabe, ki se kažejo v nizki stopnji samooskrbe s sadjem in zelenjavo, itn.

 

 

Sadje

 

V Sloveniji ima sadjarstvo zelo pomembno vlogo, med drugim tudi zaradi pomena sadja pri zdravi prehrani in velikega potenciala za nadaljnji razvoj. Pridelavi sadja je bilo v zadnjih petih letih (skupaj z jagodami) v povprečju namenjeno okoli 10 tisoč hektarov oziroma nekoliko manj kot 2 % kmetijske zemlje v rabi, k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje je sadje prispevalo med 4,5 in 7,5 % vrednosti.

 

Sadje se je v letu 2012 pridelovalo na površini 4050 ha intenzivnih nasadov ter na 4906 ha ekstenzivnih nasadov. Intenzivni nasadi jablan so obsegali 2874 ha, kar predstavlja v zadnjih petih letih okrog 70 % vseh intenzivnih nasadov. Površine ekstenzivnih nasadov se zmanjšujejo, obseg površin intenzivnih sadovnjakov pa je v zadnjih letih bolj stabilen. Prodaja sadja po evidentiranih tržnih poteh se zadnji dve leti povečuje in znaša 40.000 ton, evidentirana prodaja sadja zajema 28% skupnega pridelka sadja.

 

Pri uvozu je opazen trend naraščanja uvoza, pri tem izstopajo banane in drugo južno sadje. Pri izvozu je opazen trend povečanja izvoza hrušk in breskev, izvoz jabolk pa iz leta v leto niha, vendar je trend naraščajoč. V slovenskem sadjarstvu prevladuje integrirana pridelava na eni ter ekstenzivni nasadi na drugi strani. Integrirana pridelava je v letu 2012 zajemala dobro tretjino vseh površin sadovnjakov (3451 ha), v kontrolo ekološke pridelave bilo vključenih 858 ha sadovnjakov, pri obeh pa je opazen naraščajoč trend vključenih površin.  

 

 

Zelenjava

 

Vrtnarstvo in pridelava zelišč vključuje sledeče kulture: zelenjadnice, okrasne rastline, cvetje, gojene gobe in zelišča. Osnovne površine zelenjadnic (vključno z zelišči in gobami) v strukturi rabe njiv in vrtov zavzemajo manj kot 2%. Skupne pridelovalne površine pri tržnih in netržnih pridelovalcih so se v letu 2011 zopet povečale na 4.048 ha, zaradi večjih posejanih površin se je povečal tudi pridelek za 28% (78.000 t). Površina pri tržnih pridelovalcih je v povprečju zadnjih petih letih skoraj nespremenjena in se vrši na okoli 1500 ha. Iz popisa tržnega vrtnarstva je razvidno, da je leta 2010 tržno zelenjavo na prostem pridelovalo 1111 kmetijskih gospodarstev na 1.413 ha ali povprečno 1,27 ha na kmetijsko gospodarstvo, v zaščitenem prostoru se je pridelava izvajala na 85 ha ali 5,7% vseh površin tržne zelenjave. Za slovensko tržno pridelavo zelenjave je značilna močno razdrobljena struktura in pomanjkanje zaščitenih prostorov zaradi česar je pridelava sezonska in močno odvisna od vremenskih pogojev. Iz leta v leto se zmanjšuje prodaja zelenjadnic po evidentiranih tržnih poteh, kar kaže na slabo organiziranost in slabo dostopnost do tržnih verig.  

 

Zelišča se pridelujejo na 20 ha, od tega je pridelava pri tržnih pridelovalcih stabilna na 12 ha.

 

V strukturi vrtnarske pridelave predstavljajo površine okrasnih rastlin le 8% delež oziroma 160 ha, od tega se jih na prostem ali pod nizko zaščito prideluje na 127 ha, v zaščitenih prostorih na 33 ha.

 

V Sloveniji je stopnja samooskrbe z zelenjavo majhna, ima trend zmanjševanja ter med leti niha. V povprečju zadnjih petih let je stopnja samooskrbe z zelenjavo skupaj znašala 35,4% ter za svežo zelenjavo 46,1%. V letu 2011 je bila stopnja samooskrbe nekoliko nad povprečjem zadnjih petih let in je bila ocenjena na 36,7% (stopnja samooskrbe s svežo zelenjavo je bila 48,4%). Poraba zelenjave na prebivalca je v letu 2011 znašala 97 kg na prebivalca. Povečanje porabe vrtnin v Sloveniji je pretežno zaradi povečanega uvoza, domača pridelava ne sledi hitro rastočemu povpraševanju. Slovenija je neto uvoznik vrtnin, tako svežih kot predelanih zelenjadnic. V pridelavi prevladuje konvencionalna pridelava zelenjadnic, integrirana pridelava vključuje okoli 30% površin zelenjadnic oziroma 977 ha ali 65% ha celotne tržne pridelave zelenjave. Pri ekološki pridelavi se površine iz leta v leto povečujejo in v letu 2012 je bilo že 180 ha površin, vključenih v kontrolo ekološke pridelave.

 

 

 

Tržno informacijski sistem za trg s svežim sadjem

 

Namen izvajanja tržno informacijskega sistema za trg s svežim sadjem je ugotavljanje tržne cene na reprezentativnem trgu. Tržna cena služi kot osnova za izvajanje tržne politike na področju sadjarstva. 

 

Osnova za izvajanje tržno informacijskega sistema za trg z sadjem je slovenska kot tudi evropska zakonodaja, ki natančno določata pravila izvajanja. 

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja spremlja gibanje prodanih količin in cene svežega sadja s slovenskim geografskim poreklom, na povezavi pa najdete tudi podatke o gibanju prodanih količin in cene svežega sadja s slovenskim geografskim poreklom.