Skoči na vsebino

SADJE IN ZELENJAVA

 

Podobno kot v ostali rastlinski pridelavi, imajo tudi v sadjarstvu in zelenjadarstvu na višino pridelka velik vpliv vremenski dejavniki. Slovenski sektor sadja in zelenjave ima realne možnosti za tehnološki napredek ter velik razvojni in tržni potencial, kar med drugim izvira iz naravnih danosti, tradicije, uveljavljenosti okolju prijaznih načinov pridelave in možnosti za nadaljnji razvoj na tem področju, kakovostnega znanja, ugodne geografske lege, velikega tehnološkega potenciala, velikih rezerv na področju porabe, ki se kažejo v nizki stopnji samooskrbe s sadjem in zelenjavo, itn.

 

 

Sadje

 

V Sloveniji ima sadjarstvo zelo pomembno vlogo, med drugim tudi zaradi pomena sadja pri zdravi prehrani in velikega potenciala za nadaljnji razvoj. Pridelavi sadja je bilo v zadnjih desetih letih (skupaj z jagodami) v povprečju namenjeno okoli 10 tisoč hektarov oziroma nekoliko manj kot 2 % kmetijske zemlje v rabi, k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje je sadje prispevalo med 3,8 in 7,5 % vrednosti.
 
Sadje se je v letu 2017 pridelovalo na površini 4.124 ha intenzivnih nasadov ter na 6.450 ha ekstenzivnih nasadov. Pri ekstenzivnih nasadih je opazen rahel trend naraščanja skupnih površin v zadnjem pet letnem obdobju, medtem ko je obseg površin intenzivnih sadovnjakov v zadnjih desetih letih bolj stabilen. V strukturi intenzivnih sadovnjakov še vedno prevladujejo jablane z 58%, vendar se je od leta 2007 njihov delež v strukturi površin zmanjšal iz 72%. Prav tako se zmanjšuje delež v preteklosti najbolj razširjenih sadnih vrst (hrušk, breskev in nektarin), medtem ko se povečuje zastopanost lupinarjev (še najbolj orehov +169 ha), jagodičja (+177 ha), nekaterih koščičarjev (češenj, marelic ter sliv in češpelj) in sredozemskih vrst (še najbolj kakija +51 ha). Ker je pridelek sadja še vedno odvisen od vremenskih razmer, hektarski pridelek letno variira po sadni vrsti. Zaradi pomladanske pozebe v letu 2016 in 2017 je bila letina sadja tako v ekstenzivnih kot v intenzivnih sadovnjakih najmanjša po letu 1991.

 

V strukturi zunanje trgovine s sadjem v zadnjih petih letih citrusi, banane in drugo južno sadje zavzemajo 54%. Jabolka, ki so pri nas še vedno najpomembnejša sadna vrsta, so zaradi zadnjih dveh izredno slabih letin v strukturi zunanje trgovine zavzemala le petino. 
Pri sadju so opazna tudi precejšnja medletna nihanja stopnje samooskrbe in porabe, ki so predvsem posledica bolj ali manj obilnih letin. Leta 2017 je prebivalec Slovenije porabil 121 kg sadja v vseh oblikah oziroma je pojedel 71 kg svežega sadja, kar je za odstotek manj oziroma na ravni leta prej.

 

Podobno kot v Sloveniji je bila leta 2017 tudi drugod po Evropi ponudba sadja zaradi neugodnih vremenskih razmer že drugo leto zapored relativno majhna. Zaradi izredno majhne ponudbe domačih jabolk je bila povprečna letna odkupna cena namiznih jabolk s 0,63 EUR/kg za 27 % višja od odkupne cene leto prej in najvišja po letu 2005. Tudi odkupne cene drugih sadnih vrst so se večinoma zvišale; od pomembnejših sadnih vrst so se znižale le povprečne letne cene češenj ter češpelj in sliv.

 

 

Zelenjava

 

Vrtnarstvo in pridelava zelišč vključuje sledeče kulture: zelenjadnice, okrasne rastline, cvetje, gojene gobe in zelišča. Osnovne površine zelenjadnic (vključno z zelišči in gobami) v strukturi rabe njiv in vrtov zavzemajo 2,3 % v povprečju zadnjih pet let. Skupne pridelovalne površine pri tržnih in netržnih pridelovalcih zelenjadnic so v letu 2017 znašale 5.434 ha, kar je druga največja površina v zadnjih desetih letih. Po podatkih zadnjega popisa tržnega vrtnarstva so se površine, namenjene tržni pridelavi zelenjadnic, povečale za 14 % in so z 2.251 ha največje. Ker večina pridelave zelenjadnic poteka na prostem, imajo v zelenjadarstvu na pridelek velik vpliv vremenski dejavniki, ki v letu 2017 tudi pridelavi zelenjadnic niso bili najbolj naklonjeni. Povprečni hektarski pridelek zelenjadnic je bil za 7 % manjši od lanskega, pri čemer je bila letina zelenjadnic pri vseh vrstah, razen pri bučkah, slabša. Povprečni hektarski pridelek zelenjadnic pa je bil za 3 % nad povprečjem zadnjih petih let. V Sloveniji smo leta 2017 pridelali 96.354 ton zelenjadnic, kar je za 12 % nad povprečjem zadnjega petletnega obdobja.

 

Leta 2017 je bilo v sveži in predelani obliki porabljenih 249 tisoč ton zelenjave, kar pomeni 9 % nad povprečjem zadnjih petih let. Slovenija je neto uvoznica zelenjave, leta 2017 je bilo uvoženih 170 tisoč ton zelenjave, od tega 61 % sveže. V količinski strukturi zunanje trgovine sveže zelenjave so najpomembnejše zelenjadnice paradižnik, čebula, paprika, solata, kumare in zelje.

 

Stopnja samooskrbe z zelenjavo je v Sloveniji razmeroma nizka, vendar ima v zadnjih letih trend rasti. Za stopnjo samooskrbe so značilna velika medletna nihanja, ki so odvisna predvsem od obsega pridelave, vendar v zadnjih petih letih ima trend rasti. Leta 2017 je prebivalec Slovenije porabil 113,2 kilogramov zelenjave, od tega 82,8 kilogramov sveže. Stopnja samooskrbe z zelenjava je v letu 2017 bila 51,8 %.

 

Leta 2017 so se na povprečni letni ravni cene zelenjadnic zvišale v povprečju za 5 %, višje so bile odkupne cene večine vrst zelenjadnic.

 

 

Tržno informacijski sistem za trg s svežim sadjem

 

Namen izvajanja tržno informacijskega sistema za trg s svežim sadjem je ugotavljanje tržne cene na reprezentativnem trgu. Tržna cena služi kot osnova za izvajanje tržne politike na področju sadjarstva. 

 

Osnova za izvajanje tržno informacijskega sistema za trg z sadjem je slovenska kot tudi evropska zakonodaja, ki natančno določata pravila izvajanja. 

 

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja spremlja gibanje prodanih količin in cene svežega sadja s slovenskim geografskim poreklom, na povezavi pa najdete tudi podatke o gibanju prodanih količin in cene svežega sadja s slovenskim geografskim poreklom.