Skoči na vsebino

SEMENARSTVO

 

Semenarstvo je kmetijska panoga, ki predstavlja temelj za uspešno in gospodarno pridelavo hrane in krme. Samo s kakovostnim semenom pride do izraza napredek, dosežen pri vzgoji novih sort rastlin. Da je tako seme dostopno končnemu uporabniku, je potrebna trdna povezanost med žlahtnitelji novih sort, pridelovalci in dodelovalci semena, upravnimi in nadzornimi strokovnimi službami, dobavitelji semena ter njegovimi uporabniki.

 

Semenarstvo v Sloveniji stagnira že nekaj desetletij. Vzrokov za tako stanje je več, vendar sta najbolj pomembna dva. Slovenja ima zelo omejene programe žlahtnjenja, zato imamo malo novih domačih sort, katerih seme bi lahko pridelovali, obseg pridelave semena tujih sort pa je omejen in je odvisen od dostopnosti najvišjih kategorij, ki se lahko naprej razmnožujejo. Dodaten omejujoč dejavnik je – tako kot v poljedelstvu nasploh - velikostna struktura kmetijskih gospodarstev in razdrobljenost parcel. 

 

Od leta 2004 je slovensko semenarstvo v razmerah prostega trga tudi vse manj konkurenčno, kar se odraža v občutnem zmanjševanju površin, namenjenih semenski pridelavi. Tako je bilo v obdobju pred vstopom Slovenije v EU (v letih 2001-2004) semenarstvu namenjenih še okoli 2.500 ha njivskih površin, po vstopu v EU (od leta 2005 do 2009) je semenska pridelava obsegala okoli 2.000 hektarjev letno, v letu 2010 pa so se površine, namenjene semenski pridelave, ponovno občutno zmanjšale za nekaj več kot 400 ha oz. za 20 %. Kot kažejo prvi podatki o površinah semenskih posevkov, prijavljenih v uradno potrjevanje, ostaja semenska pridelava v letu 2011 na ravni iz leta 2010 (na nekaj več kot 1.500 ha). 

 

Vse manjša konkurenčnost domače semenske pridelave se odraža tudi v strukturi semenskih posevkov. V zadnjih letih (od 2008) se pridelujejo v glavnem le še semena strnih žit (na okoli 85% vseh površin, pred vstopom v EU je bil ta delež okoli 70 %), delež vrst, pri katerih je pridelava semena delovno intenzivna in tehnološko zahtevna (npr. pri sladkorni pesi, zelenjadnicah, koruzi), pa je v tej strukturi skoraj zanemarljiv (manj kot 4 %).

 

Kljub zmanjševanju obsega pridelave semena pri strnih žitih še vedno skoraj v celoti (od 80 – 90 %) zadostujemo slovenskim potrebam, saj sejejo kmetje vse manj kupljenega, uradno potrjenega semena. V letu 2010 naj bi bilo  (na podlagi ocene razpoložljivega semena glede na površine, ki se letno posejejo s pšenico in ječmenom) s kupljenim/potrjenim semenom posejanih le še okoli 55 % vseh površin (v letih 2007 – 2009 je bil ta delež še okoli 65%) in to kljub dejstvu, da cene semena teh dveh žit od leta 2008 vsako leto znižujejo (leta 2010 so bile v povprečju za več kot 15 % nižje kot v letu 2008). 

 

 

2011-

prijava

2010

2009

2008

2007

2007-

2010

2004

2003

2002

2001

2001-

2004

ŽITA

1.352

1.328

1.774

1.743

1.690

1.634

1.989

2.063

2.035

2.181

2.067

 - od tega koruza

54

1

52

56

64

43

276

223

198

186

221

KRMNE RASTLINE

113

115

160

131

258

166

144

164

292

301

225

SLADKORNA PESA

-

-

-

-

-

-

0

0

0

26

-

OLNJICE

62

53

40

45

89

57

163

317

110

16

152

KROMPIR

44

40

38

42

45

41

72

50

67

98

72

ZELENJADNICE

6

6

7

6

5

6

15

22

26

23

22

 - od tega oljne buče

4

0

5

4

4

3

3

4

7

7

5

 

1.577

1.542

2.020

1.967

2.087

1.904

2.383

2.616

2.530

2.645

2.544

 

Pridelava semenskega krompirja se je v zadnjih letih ustalila na okoli 40 ha, približno polovica teh površin je namenjena razmnoževanju semena domačih sort, ki pa v ponudbi številnih tujih sort, ki jih ponujajo semenarske hiše, očitno niso dovolj prepoznavne, da bi se bolj uveljavile v pridelavi. Z domačim semenom tako pokrijemo od 10 – 15 % potreb po semenskem krompirju.

 

Pri koruzi kot najbolj razširjeni poljščini se je obseg semenske pridelave zmanjšal za več kot 80 % in zadnja leta domača pridelava semena pokriva manj kot 10 % potreb. Podobno majhen delež porabe doma pridelanega semena je tudi pri vseh drugih pomembnejših poljščinah, pri večini manj pomembnih poljščin (krmne stročnice, krmna pesa) in skoraj pri vseh zelenjadnicah pa domače pridelave semena sploh ni. Pridelava semena slovenskih sort, ki so predmet podpore v KOP ukrepih, je pomembno manjša od potreb. Imamo tri večje in sodobno opremljene dodelovalne centre, ki so namenjeni predvsem dodelavi žit, čeprav njihova opremljenost dopušča dodelavo tudi drugih vrst semena kmetijskih rastlin. 

 

Zakonodaja...

 

Informacije :

Telefon: 01 478 9317

Telefaks: 01 478 9035

e-mail: matjaz.grkman(at)gov.si