Skoči na vsebino

NAVODILA ZA OZNAČEVANJE VINA

 

Označevanje vina urejajo:

- Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT),

- Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja in

- Zakon o vinu (Uradni list RS, št. 105/06).

- Pravilnik o označevanju in embalaži vina (Uradni list RS, št. 37/2010)

 

 

Obvezne oznake na glavni etiketi

 

1. Vrsta proizvoda (Uredba Sveta 1234/2007, člen 118y in Priloga XIb):

(vino; mlado vino, ki je še v vrenju; likersko vino; peneče vino; kakovostno peneče vino; kakovostno aromatično peneče vino; gazirano peneče vino; biser vino; gazirano biser vino; grozdni mošt; delno prevret grozdni mošt; delno prevret grozdni mošt iz sušenega grozdja; zgoščen grozdni mošt; RTK; vino iz sušenega grozdja; vino iz prezrelega grozdja)

 

2. Vsebnost dejanskega alkohola (Uredba Komisije 607/2009, člen 54), izražena kot volumski delež v %, se matematično zaokroži na cel % ali najmanj na 0,5 %.

    Pred vsebnostjo dejanskega alkohola se lahko nahaja ena od naslednjih navedb: “dejanski alkohol“ ali “dejanska alkoholna stopnja“ ali okrajšava “alk“.

Za vsebnostjo dejanskega alkohola mora biti navedena oznaka “ % vol.“.

    Vsebnost dejanskega alkohola sme odstopati za največ 0,5 % od označenega. Pri vinih, ki so ustekleničena več kot tri leta, penečih, biser, gaziranih vinih in posebnih vinih sme vsebnost dejanskega alkohola odstopati za največ 0,8 %.

    Velikost oznake za vsebnost dejanskega alkohola mora biti navedena s črkami in številkami naslednjih velikosti:

    – najmanj 5 mm na posodi, katere nazivna prostornina je večja od 1 litra;

    – najmanj 3 mm na posodi, katere nazivna prostornina je večja od 0,2 litra in do vključno 1 litra, ter za posebna vina;

    – najmanj 2 mm na posodi, katere nazivna prostornina je največ 0,2 litra.

 

3. Nazivna prostornina (Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil - Uradni list RS, št. 50/2004 in Pravilnik o količinah predpakiranih izdelkov - Uradni list RS, št. 110/2002) in se navede v hektolitrih, litrih ali centilitrih. Nazivna prostornina se označi tako, da sta številka in enota navedeni skupaj.

    Oznake nazivne prostornine morajo biti navedene s črkami in številkami naslednjih velikosti:

    – najmanj 6 mm na posodi, katere nazivna prostornina je 1 liter ali večja;

    – najmanj 4 mm na posodi, katere nazivna prostornina je od vključno 0,2 litra do 1litra;

    – najmanj 3 mm na posodi, katere nazivna prostornina je od vključno 0,05 litra do 0,2 litra;

    – najmanj 2 mm na posodi, katere nazivna prostornina je manjša od 0,05 litra.

 

4. Oznaka ostanka nepovretega sladkorja za peneča in gazirana vina (Uredba Komisije 607/2009, člen 58 in Priloga XIV)

Oznaka je lahko:

– popolnoma suho (brut nature), če vsebuje manj kot 3 g/l reducirajočih sladkorjev;

    – izredno suho (extra brut), če vsebuje manj kot 6 g/l reducirajočih sladkorjev;

    – zelo suho (brut), če vsebuje manj kot 12 g/l reducirajočih sladkorjev;

    – suho (extra dry), če vsebuje od 12 g/l do 17 g/l reducirajočih sladkorjev;

    – polsuho (sec), če vsebuje od 17 g/l do 32 g/l reducirajočih sladkorjev;

    – polsladko (demi sec), če vsebuje od 32 g/l do 50 g/l reducirajočih sladkorjev;

    – sladko (doux), če vsebuje več kot 50 g/l reducirajočih sladkorjev.

Odstopanja med analizno določenimi in deklariranimi vrednostmi koncentracije reducirajočih sladkorjev pri penečih vinih so lahko za največ 3 g/l.

 

5. Tradicionalni izrazi za vina z zaščiteno označbo porekla in vina z geografsko označbo (Uredba Komisije 607/2009, Priloga XII, DEL A in Uredba Sveta 1234/2007, člen 118u):

 (a) za vina z označbo porekla:

     - za mirna vina: “kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “kakovostno vino ZGP“ ter “vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “vrhunsko vino ZGP“;

    - za peneča vina: “kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “kakovostno peneče vino ZGP“ ali “penina”  ter “vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “vrhunsko peneče vino ZGP“ ali “penina”;

    - za vina, za katera so geografsko območje in lastnosti določeni s posebnim predpisom: “vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem“ ali “vino PTP“ ali “renome”;

(b) za vina z geografsko označbo:

     - za mirna vina: “deželno vino s priznano geografsko oznako“ ali “deželno vino PGO“.

Tradicionalni izrazi za vina z zaščiteno označbo porekla in za vina z zaščiteno geografsko označbo se morajo uporabljati z navedbo ustreznega geografskega območja. (obvezna je navedba geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam geografskih označb in neobvezna je navedba vrste geografskega območja).

 

6. Geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam geografskih označb za vina z zaščiteno označbo porekla in vina z geografsko označbo (Zakon o vinu - Uradni list RS, št. 105/2006, člen 39)

Obvezne geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam geografskih označb so:

    – geografske označbe vinorodnih dežel kot obvezne oznake za deželna vina PGO in mošt.;

    – geografske označbe vinorodnih okolišev kot obvezne oznake za kakovostna vina ZGP in vrhunska vina ZGP ter mošt, namenjen pridelavi teh vin.

Dovoljene oznake so tudi naslednje geografske označbe:

    – geografske označbe vinorodnih podokolišev in vinorodnih ožjih okolišev za kakovostna vina ZGP in mošt, namenjen pridelavi teh vin;

    – geografske označbe vinorodnih krajev in vinorodnih leg za vrhunska vina ZGP in mošt, namenjen pridelavi teh vin.

 

7. Izvor (Uredba Komisije 607/2009, člen 55)

Za označbo izvora se uporablja ena od naslednjih navedb:

"vino iz (…)", "pridelano v (…)" ali "proizvod iz (…)" ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice ali tretje države, kjer se grozdje obira in predeluje v vino na tem območju;

Za označbo izvora penečega vina se lahko uporablja tudi navedba "sekt iz (…)".

Za označbo izvora vina pridobljenega iz različnih DČ glej besedilo Uredbe Komisije 607/2009, člen 55

 

8. Polnilec za mirna vina in proizvajalec za peneča vina (Uredba Komisije 607/2009, člen 56)

- Pomen izrazov:

(a) "polnilec" pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb, ki izvajajo dejavnost polnjenja ali v imenu katerih se izvaja dejavnost polnjenja;

(b) "polnjenje" pomeni polnjenje zadevnega proizvoda v posode s prostornino, manjšo od 60 litrov, za kasnejšo prodajo;

(c) "proizvajalec" pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb, ki so predelale ali v imenu katerih so bili grozdje, grozdni mošt in vino predelani v peneča vina, gazirana peneča vina, kakovostna peneča vina ali kakovostna aromatična peneča vina;

(d) "prodajalec" pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb, ki niso zajete v opredelitvi proizvajalca, ki kupujejo in nato dajejo v promet peneča vina, gazirana peneča vina, kakovostna peneča vina ali kakovostna aromatična peneča vina;

(e) "naslov" pomeni navedbo kraja in države članice, v kateri je sedež polnilca, proizvajalca ali prodajalca.

- Ime in naslov polnilca sta dopolnjena z  izrazi "polnilec" ali "polni (…)" ali

Pri pogodbenem polnjenju se navedba polnilca dopolni z izrazi "polnjeno za (…)" ali, če sta navedena tudi ime in naslov osebe, ki je izvedla polnjenje v imenu tretje stranke, z izrazi "za (…) polni (…)".

Če polnjenje ne poteka v prostorih polnilca, se navedbe iz tega odstavka dopolni s sklicem na natančen kraj polnjenja in, če polnjenje poteka v drugi državi članici, ime te države.

- Ime in naslov proizvajalca ali prodajalca sta dopolnjena z izrazi "proizvajalec" ali "proizvaja" in "prodajalec" ali "prodaja". 

 

 

Obvezne oznake, ki so lahko izven glavne etikete

 

1. Serijska številka (Uredba Komisije 607/2009, člen 50 in Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil - Uradni list RS, št. 50/2004, člen 7)

Serijska številka označuje enoto pridelka oziroma proizvoda v prometu, ki je pridelana ali pakirana pod enakimi pogoji. Serija (lot) mora biti označena jasno in vidno s črko L in številko serije, ki skupaj omogočata identifikacijo pridelka oziroma proizvoda.

 

2. Številka odločbe o oceni vina ali mošta (Zakon o vinu - Uradni list RS, št. 105/2006, člen 31 in Uredba Komisije 607/2009, člen 70)

Za vina z zaščiteno označbo porekla, za vina z zaščiteno geografsko označbo, za sortna vina in za vinski mošt za neposredno potrošnjo, ki ima oznako sorte vinske trte, je obvezna oznaka navedba številke odločbe o ocenitvi vina ali mošta, in navedba pooblaščene organizacije za oceno vina, ki jo je izdala. Navedba pooblaščene organizacije je lahko v obliki kratice.

 

3. Oznaka ostanka nepovretega sladkorja za mirna vina pridelana v RS (Uredba Komisije 607/2009, člen 58 in Priloga XIV in člen 70)

Oznaka je lahko:

– suho vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev ne presega 9 g/l, pod pogojem, da koncentracija skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 2 grama pod koncentracijo reducirajočih sladkorjev;

    – polsuho vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev presega največjo dovoljeno koncentracijo, določeno v prejšnji alinei, vendar ne presega 18 g/l, pod pogojem, da koncentracija skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 10 gramov pod koncentracijo reducirajočih sladkorjev;

    – polsladko vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev presega največjo dovoljeno koncentracijo, določeno v prejšnji alinei, vendar ne presega 45 g/l;

    – sladko vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev presega 45 g/l.

Odstopanja med analizno določenimi in deklariranimi vrednostmi koncentracije reducirajočih sladkorjev so lahko naslednja:

    – pri suhih vinih za največ 1 g/l;

    – pri polsuhih vinih za največ 2 g/l;

    – pri polsladkih vinih za največ 3 g/l;

    – pri sladkih vinih za največ 5 g/l.

 

4. Navedba uvoznika za uvožena vina (Uredba Komisije 607/2009, člen 56)

Pred imenom in naslovom uvoznika je izraz "uvoznik" ali "uvaža (…)".

"uvoznik" pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb s sedežem v EU, ki prevzamejo odgovornost za dajanje v promet v EU.

"naslov" pomeni navedbo kraja in države članice, v kateri je sedež uvoznika

 

5. Vsebnost sulfitov (Uredba Komisije 607/2009, člen 51)

Če vino vsebuje sulfite, je obvezna navedba na etiketi: »vsebuje sulfit« ali »vsebuje žveplov dioksid«.

 

 

Dovoljene oznake

 

1. Navedbe vrste geografskih območij:

    (a) za deželna vina PGO, za grozdje, mošt in druge proizvode iz grozdja in vina:

    – “vinorodna dežela“;

    (b) za kakovostna vina ZGP in vrhunska vina ZGP ter grozdje in mošt, namenjen pridelavi teh vin:

    – “vinorodni okoliš“,

    – “vinorodni podokoliš“,

    – “vinorodni ožji okoliš“;

    (c) za vrhunska vina ZGP ter grozdje in mošt, namenjen pridelavi teh vin:

    – “vinorodni kraj“,

    – “vinorodna lega“.

 

2. Leto trgatve (Uredba Komisije 607/2009, člen 61), če je bilo najmanj 85 % grozdja, uporabljenega za proizvode, potrganega v zadevnem letu.

 

3. Sorta vinske trte (Uredba Komisije 607/2009, člen 63):

- če je imenovana samo ena sorta vinske trte ali njena sopomenka, je bilo najmanj 85 % proizvodov proizvedenih iz te sorte;

- če sta imenovani dve ali več sort vinske trte ali njihove sopomenke, je bilo 100 % zadevnih proizvodov proizvedenih iz teh sort. V  tem primeru morajo biti sorte vinske trte navedene v padajočem vrstnem redu glede na uporabljeni delež in v črkah enake velikosti.

 

4. Dodatne oznake za polnitev za deželna vina PGO, kakovostna vina ZGP in vrhunska vina PGO, za katera je pridelal grozdje in vino isti pridelovalec, ki je vino tudi ustekleničil, (Uredba Komisije 607/2009, člen 57 in Priloga XIII) so:

    – “lastna trgatev in polnitev“ ali

    – “ustekleničeno na posestvu“ ali

    – “ustekleničeno na kmetiji“ ali

    – “pridelal in polnil“ali

    – “klet“ ali

    – “kmetija“ ali

    – “posestvo“ ali

    – “vinska klet“.

 

5. Barva vina

Navedba barve vina je obvezna samo v spremljevalnih dokumentih, ki so izdani na osnovi registra oziroma kletarske evidence, in na komercialnih dokumentih.

 

6. Navedba dodatnih parametrov fizikalno kemične analize in navedba metode pridelave, tudi integrirane in ekološke pridelave ter navedbe o tradiciji

 

7. Fantazijska imena in blagovne znamke ne smejo zavajati potrošnika

 

8. Blagovne znamke, ki vsebujejo geografske označbe, čeprav vino ni pridelano na območju, ki je v blagovni znamki vsebovano, so

“Jeruzalemčan“, “Ljutomerčan“, “Janževec“, “Kapelčan“, “Ritoznojčan“, “Virštajnčan“, “Haložan“ in “Teranton“.

 

9. Dodatni tradicionalni izrazi so (Uredba Komisije 607/2009, Priloga XII in Uredba Sveta 1234/2007, člen 118u):

Mlado vino, Pozna trgatev, Izbor, Jagodni izbor, Suhi jagodni izbor, Ledeno vino, Arhivsko vino (Arhiva), Slamno vino (vino iz sušenega grozdja)

 

 

Označevanje mošta

 

Za mošt, ki ni namenjen neposredni potrošnji, se kot obvezna oznaka navaja tudi oznaka gostote, ki se označi z “gostota“ in navedbo v g/liter ali v stopinjah Oe. Pri zgoščenem grozdnem moštu ali rektificiranem zgoščenem grozdnem moštu se lahko označi tudi z navedbo refrakcijskega indeksa.

 

Nazivna prostornina posod, v katerih se nahaja v prometu rektificiran zgoščen grozdni mošt, je največ 500 litrov. Posoda mora biti opremljena s takšnim zamaškom, da morebitno ponovno zapiranje po odpiranju ni možno, ne da bi bilo to opazno.

 

Za rektificiran zgoščen grozdni mošt se navede vsebnost sladkorja v gramih skupnega sladkorja na liter.

 

 

Prehodno obdobje

 

Pridelki in proizvodi, ki so označeni in v embalaži v skladu z določbami, veljavnimi do uveljavitve tega pravilnika, in dani na trg do 31.decembra 2010, se lahko