Skoči na vsebino

ZELIŠČA

Nabiranje samoniklih zelišč v naravi (v nadaljnjem besedilu: nabiranje zelišč) in pridelava zelišč imata na območju Republike Slovenije dolgo tradicijo. Obe dejavnosti sta se v preteklosti razvijali in ohranjali predvsem v samostanih, v povezavi z zdravljenjem z zelišči. Še pred osamosvojitvijo je bilo na območju Republike Slovenije razvito nabiranje zelišč, sušenje le-teh in zbiranje posušenih zelišč v okviru odkupnih centrov za potrebe živilske (aromatične rastline) in farmacevtske industrije (zdravilne rastline). Za namene organiziranega odkupa se je razvijala tudi pridelava zelišč. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so tako slovenski pridelovalci v kooperaciji s predelovalno industrijo pridelovali ržene rožičke (okoli 3 000 ha), meto, meliso in kamilice (okoli 50 ha) ter baldrijan in ameriški slamnik (okoli 20 ha). S spremembami tehnologije pridobivanja učinkovin rastlinskega izvora in zaradi globalizacije trgovine, sta organiziran odkup v naravi nabranih zelišč in večina organizirane pridelave zelišč v času samostojne države usahnila. Po podatkih zbranih z anketo na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, se je 1994 leta v Republiki Sloveniji zelišča pridelovalo le še na okoli 20 ha. 

 

Tabela : Pridelava zelišč na njivah, v ha, t in t/ha, 2011 – 2015

 

 

2011     2012     2013     2014     2015     Indeks 2015/2011
Površina (ha)27507345752,8
Pridelek (t)51133148941062,1
Pridelek na ha (t/ha)      1,82,72,02,11,40,8

 

Vir: SURS

 

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v letu 2015 na 75 ha pridelali 106 t zelišč za lastno oskrbo gospodinjstev in prodajo na trgu. Podatki med leti močno nihajo, trend skupne pridelave je sicer naraščajoč, vendar skupen obseg pridelave še zmeraj izredno nizek.

 

Struktura slovenskih kmetij (povprečna velikost v letu 2013 je bila 6,6 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, pri čemer je bila povprečna velikost kmetij z njivami in vrtovi 2,5 ha) daje prednost pridelkom in aktivnostim, ki na manjših površinah dajo večji zaslužek od običajnih kultur ali reje. Ena od teh lahko postane tudi pridelava zelišč t.j. zdravilnih rastlin, aromatičnih rastlin in rastlin za posebne surovine (antioksidanti, naravna barvila, naravni insekticidi). Uvajanje pridelave tržno zanimivih zelišč je dolgoročno tudi edini perspektiven način zagotavljanja surovin za potrebe industrije (npr. živilska, farmacevtska, kozmetična, fitofarmacevtska) in galenskih laboratorijev, tako s stališča konkurenčnosti ponudbe kot ohranjanja biološke raznovrstnosti samoniklih zelišč v naravnih rastiščih.

 

Ključni strateški dokument na področju kmetijstva v RS je Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki je izvedbeni dokument Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11), (v nadaljnjem besedilu: Resolucija) in predvideva mehanizme ter instrumente za doseganje strateških ciljev slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane, zastavljenih v Resoluciji. 

 

V Strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 je pridelava zelišč uvrščena v kmetijsko panogo vrtnarstvo, poleg zelenjadnic, okrasnih rastlin in gob, za katero so bili sprejeti skupni strateški in razvojni cilji. V Strategiji so opredeljeni strateški in razvojni cilji za panogo vrtnarstvo. 

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na pobudo nevladnih organizacij, ki predstavljajo pridelovalce zelišč, pripravilo Smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016 – 2021, ki so pripravljene z namenom:

  • podrobnejšega pregleda stanja na področju pridelave in trženja zelišč v svetu, EU in RS;
  • priprave podrobnejše analize prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti slovenskega trga z zelišči;
  • podrobnejše opredelitve strateških in razvojnih ciljev za pridelavo zelišč do 2021, ukrepov za dosego zastavljenih strateških in razvojnih ciljev ter nosilcev za pripravo oz. izvedbo ukrepa.

Smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016 - 2021 je s sklepom št. 330-132/2015/9 z dne 18. avgusta 2016 sprejel minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. So pravno nezavezujoč dokument, služijo kot strokovna podlaga za odločitve pri pripravi ukrepov kmetijske in drugih politik na področju zelišč in so v pomoč odločitvam deležnikov v verigi oskrbe z zelišči za doseganje strateških in razvojnih ciljev iz Strategije.