Skoči na vsebino

NEPOSREDNA PLAČILA

(SOkol ARSO, avtor: Peter Frantar)

Reforma neposrednih plačil (2015 – 2020)

 

Po objavi zakonodajnih predlogov za reformo SKP oktobra 2011 so se pogajanja med Svetom EU, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo zaključila s sprejemom političnega dogovora in objavo zadevnih uredb v leta 2013, reforma neposrednih plačil pa se je začela izvajati v letu 2015.

 

Neposredna plačila so še naprej predvsem dohodkova podpora, s katero se uravnava ekonomski položaj kmetijstva. Osrednja shema ostaja proizvodno nevezana shema osnovnega plačila, ki deluje v obliki plačilnih pravic, a bodo vrednosti plačilnih pravic predmet t.i. delne konvergence, kar sodi med ključne elemente reforme. 

 

Obenem daje reforma večji poudarek trajnostnemu razvoju kmetijstva in, podobno kot pri ukrepih razvoja podeželja, omogoča državam članicam, da določen del sredstev namenijo določenim področjem. Zato se z letom 2015 uvajajo nove sheme: zelena komponenta, ki je obvezna, medtem ko bodo kmetijskim gospodarstvom na voljo tudi plačilo za mlade kmete, proizvodno vezane podpore (za strna žita, za mleko v gorskih območjih, za rejo govedi, za zelenjadnice, za beljakovinske rastline) in shema za male kmete

 

Ker so vse plačilne pravice na podlagi sheme enotnega plačila (regionalno plačilo in različni zgodovinski dodatki), ki so jih imeli na voljo nosilci KMG, prenehale veljati 31. decembra 2014, se plačilne pravice v okviru sheme osnovnega plačila dodelijo na novo. V ta namen je bilo treba oddati vlogo za dodelitev plačilnih pravic v letu 2015 (t. i. prva dodelitev) ali vlogo za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve. Hkrati se je oddala tudi vloga za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic. Od vključno leta 2016 naprej bo dodelitev plačilnih pravic možna le iz nacionalne rezerve, v skladu s pogoji, ki veljajo za nacionalno rezervo.

 

Nosilci KMG, ki oddajo vlogo za dodelitev in aktiviranje plačilnih pravic, morajo oddati tudi vlogo za plačilo za zeleno komponento (ter izvajati kmetijske prakse glede na velikost in vrsto kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva) in dodatno lahko uveljavljajo tudi plačilo za mlade kmete (če izpolnjujejo pogoje), ter se lahko odločijo  za vstop v shemo malih kmetov. Nasprotno pa uveljavljanje proizvodno vezanih podpor ni pogojeno z upravičenostjo do sheme osnovnega plačila, kar pa tudi pomeni, da v 2015 plačilo za mlade kmete ali vstop v shemo za male kmete oziroma v letu 2016 in kasneje plačilo za mlade kmete, ni na voljo tistim nosilcem KMG, ki uveljavljajo le proizvodno vezane podpore.

 

Bolj ciljno usmerjanje neposrednih plačil, ki ga uvaja reforma, se nadalje odraža tudi v nekaterih novih splošnih pogojih za prejemanje neposrednih plačila: t.i. aktiven kmet, minimalna velikost kmetijskega gospodarstva (1 ha upravičenih kmetijskih zemljišč) in zmanjšanje izplačil osnovnega plačila pri večjih kmetijskih gospodarstvih.

 

Še naprej se bo, po potrebi, uporabljal mehanizem finančne discipline.

 

Slovenija bo za neposredna plačila za koledarsko obdobje 2015 – 2020 prejela okoli 815 milijonov evrov. Reforma neposrednih plačil uvaja postopno večje poenotenje plačil med državami članicami do koledarskega leta 2019 (zunanja konvergenca), kar se odraža v višini nacionalnih ovojnic za neposredna plačila, o katerih je bil sprejet dogovor v okviru Večletnega finančnega okvirja 2014-2020 (Uredba Sveta (EU, EURATOM) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020). Razlog za poenotenje so trenutna izrazita nesorazmerja v povprečni višini plačil na površino med državami članicami. Tiste države članice, kjer so plačila manjša od 90 % povprečja EU, dobijo dodatna sredstva v višini, ki omogoča pokritje tretjine razlike do 90 % povprečja EU. To delno poenotenje plačil gre na račun zmanjšanja plačil v državah, kjer so le-ta sedaj višja od povprečja EU. Med slednje sodi tudi Slovenija, ki je na ta račun izgubila 4 % sredstev. 

 

Zakonodaja...

 

 

Dodatne informacije: 

Kontakt:

tel.: 01 478 9168

faks: 01 478 9035

e-pošta: polona.kolarek(at)gov.si