Skoči na vsebino

DIVERZIFIKACIJA KMETIJSKIH RASTLIN

Kmetijsko prakso »Diverzifikacija kmetijskih rastlin« morajo izvajati nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo 10 ha in več ornih zemljišč. Nosilci KMG, ki imajo manj kot 10 ha njiv niso dolžni izvajati diverzifikacije, a so do plačila zelene komponente vseeno upravičeni.

 

Najmanjša površina ornih zemljišč, ki se upošteva pri izračunu/zagotavljanju deležev kmetijskih rastlin za namen diverzifikacije, znaša 0,01 ha.

 

V okviru kmetijske prakse »diverzifikacija kmetijskih rastlin« mora nosilec KMG:

  • kadar ima od vključno 10 ha do vključno 30 ha ornih zemljišč, na teh ornih zemljiščih zagotoviti vsaj dve različni kmetijski rastlini, pri tem pa glavna kmetijska rastlina ne sme zajemati več kot 75 % ornega zemljišča;
  • kadar ima več kot 30 ha ornih zemljišč, mora na teh ornih zemljiščih zagotoviti vsaj tri kmetijske rastline, pri tem pa glavna kmetijska rastlina ne sme zajemati več kot 75 % ornega zemljišča, dve glavni kmetijski rastlini skupaj pa ne več kot 95 % ornega zemljišča;
  • kadar je več kot 75 % ornega zemljišča KMG namenjeno pridelavi trav ali drugih zelenih krmnih rastlin ali pa je v prahi, potem glavna kmetijska rastlina na preostali orni površini ne sme zajemati več kot 75% preostalega ornega zemljišča, razen kadar je le-to namenjeno pridelavi trav ali drugih zelenih krmnih rastlin ali pa je v prahi.

Nosilci KMG morajo zagotavljati »diverzifikacijo kmetijskih rastlin« v obdobju od 7. maja do 31. julija. V tem obdobju morajo na njivskih površinah zagotoviti ustrezno število glavnih kmetijskih rastlin glede na obseg ornih, ki jih imajo.

 

Glavna kmetijska rastlina je rastlina, ki bo na njivi pretežni del diverzifikacijskega obdobja.

 

Kot kmetijske rastline, ki se upoštevajo za izračun deležev posameznih rastlin za zagotavljanje »diverzifikacije kmetijskih rastlin«, se štejejo:

  • rastline, ki se kot samostojne upoštevajo na osnovi rodu opredeljenega v botanični razvrstitvi kmetijskih rastlin , npr.: ječmen, pšenica, tritikala, proso, sončnice, rž, koruza, mak, grah, lupina, lan, leča, konoplja, fižol, bob, grašica, ajda, sladkorna pesa, oves;
  • rastline, ki se kot samostojne upoštevajo na osnovi vrste v primeru družin Brassicaceae, Solanaceae in Cucurbitaceea , npr: zelje, cvetača in brokoli, štejejo kot ena rastlina, ker sodijo v isto vrsto družine Brassicaceae;
  • zemljišče v prahi, kar pomeni, da na tej površini ni kmetijske proizvodnje vsaj v času od 1. januarja do 31. julija tekočega leta;
  • trave in druge zelene krmne rastline, to so trave, travno deteljne mešanice in deteljno travne mešanice. Čisti posevki detelj sem ne sodijo, temveč pod poljščine glede na rod v prvi alineji (velja z letom 2016).

Pri tem se zimska in jara kmetijska rastlina štejeta kot dve različni kmetijski rastlini (to velja za: pšenico, trdo pšenico, piro, kamut, tritikalo, rž, ječmen, oves, oljno ogrščico, krmna ogrščico, krmno repico, vrtni mak, krmni grah, soržico in mešanico žit). 

 

Primer uporabe jare in ozimne pšenice za namen diverzifikacije rastlin:

Kmetija ima 12 ha njiv, zato mora zagotoviti vsaj dve kmetijski rastlini, pri čemer glavna ne sme presegati 75 % površin njiv. Ker se za diverzifikacijo jara in ozimna kmetijska rastlina štejeta kot različni, je pogoju mogoče zadostiti s setvijo jare in ozimne pšenice in sicer:

poseje se 8 ha ozimne pšenice, kar znaša 66,6 % (manj kot 75% - pogoj za glavno je izpolnjen), na preostalih 4 ha pa se lahko poseje 4 ha jare pšenice.

 

Na površinah z mešanimi kmetijskimi rastlinami, na katerih se dve ali več vrst kmetijskih rastlin goji v ločenih vrstah, se vsaka vrsta kmetijske rastline šteje kot posamezna vrsta kmetijske rastline, če pokriva vsaj 25 % te površine.

 

 

Izjeme glede izvajanja ukrepa diverzifikacije rastlin

 

Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima 10 ha in več ornih zemljišč, je lahko izvzet iz izvajanja ukrepa diverzifikacije v naslednjih primerih:

 

Prva izjema – če je več kot 75% njegovih ornih površin:

  • zemljišče v prahi, ali
  • začasno travinje (pridelava trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na njivi),ali
  • kombinacija obeh navedenih rab, 

hkrati pa preostali del njivskih zemljišč, ki ni namenjen zgoraj naštetim rabam, ne presega 30 ha.

 

Druga izjema – če je več kot 75% njegovih upravičenih kmetijskih zemljišč (tu se upoštevajo vse upravičene kmetijske površine – orno zemljišče, trajno travinje in trajni nasadi):

  • trajno travinje, ali
  • začasno travinje (pridelava trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na njivi), ali v uporabi za pridelavo rastlin, ki rastejo v vodi (npr. vodna kreša), ali kombinacija vseh teh dveh navedenih rab, hkrati pa orna zemljišča, ki niso namenjena naštetim rabam, ne presegajo 30 ha.

Tretja izjema - če ima nosilec KMG nova orna zemljišča (v primerjavi z letom poprej) in:

  • več kot 50 % ornih površin, ki jih je prijavil v tekočem letu, ni prijavil na zbirni vlogi za preteklo leto in
  • vsa orna zemljišča, ki so prijavljena na zbirni vlogi v tekočem letu, so uporabljena za pridelavo kmetijske rastline, ki se razlikuje od kmetijske rastline v preteklem letu.