Skoči na vsebino

NEPOSREDNA PLAČILA DO VKLJUČNO LETA 2014

Od vključno leta 2004 je izvajala Slovenija sheme neposrednih plačil, od katerih je bila od leta 2007 najpomembnejša proizvodno nevezana shema enotnega plačila (SEP). Le-ta je temeljila na t.i. plačilnih pravicah, ki so bile kmetom dodeljene v prvem letu SEP leta 2007 na podlagi prijavljenih upravičenih kmetijskih površin. Vrednost plačilnih pravic je bila sestavljena iz regionalnega plačila in, v posameznih primerih, iz zgodovinskih dodatkov za mleko, za sladkor in za sektor govejega mesa. Ker pred letom 2007 travinje ni bilo upravičeno do neposrednih podpor, je Slovenija izbrala možnost, da vsem kmetom, katerih kmetijske površine so bile leta 2006 travinje, dodeli nižjo vrednost regionalnega plačila oz. plačilne pravice (108,70 EUR/ha), medtem ko je bila za druge upravičene kmetijske površine kot so njive in trajni nasadi (z izjemo vinogradov) vrednost višja (332 EUR/ha). Vrednost regionalnega plačila oz. plačilne pravice je bila enaka za vse kmete, medtem ko so zgodovinski dodatki na regionalno plačilo temeljili na obsegu proizvodnje in prejetih podpor posameznega kmeta za leto 2006 (mlečne premije, plačila za sladkorno peso, plačila za sektor govedoreje). Posledično je bil razpon vrednosti plačilnih pravic od 108,70 evra do 700 evrov. Zgodovinski dodatki znotraj SEP so predstavljali cca 23 % nacionalne ovojnice za neposredna plačila.

 

Zgodovinski dodatki so nato dodeljevali še kasneje po izteku prehodnega obdobja za določena proizvodno vezana plačila, ki so bila poleg SEP na voljo do leta 2010 oz. 2012 (posebne premije za bike in vole, plačila na površino hmeljišča v obdelavi, premije in dodatne premije za ovce in koze, plačila na površino za stročnice, plačilo na površino za lupinarje, dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi). Z izjemo dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi so bile z letom 2010 oz. 2012 te podpore razvezane in vključene v SEP v obliki zgodovinskih dodatkov kmetijskim gospodarstvom v zadevnih sektorjih (referenčno obdobje 2007–2008). 

 

Slovenija je nato od leta 2012 do 2014 dodeljevala proizvodno vezane podpore (6 % nacionalne ovojnice za neposredna plačila) le v okviru posebnih podpor na podlagi 68. člena Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru SKP in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, in sicer:

-za ekstenzivno rejo ženskih govedi in 

-za proizvodnjo mleka za gorsko višinske kmetije. 

 

Nadalje je leta 2010 4 % nacionalne ovojnice za neposredna plačila namenila za posebno podporo na podlagi 68(1)(c) člena za ohranitev oz. razvoj živinoreje v območjih z omejenimi dejavniki (OMD), kjer je ohranitev živinoreje strateškega pomena. Ta podpora se je kot proizvodno nevezana dodelila v obliki plačilnih pravic (ali pa povečanja vrednost obstoječih plačilnih pravic) tistim kmetijskim gospodarstvom, ki so imela travinje v OMD z minimalno obtežbo 0,5 GVŽ/ha. Te plačilne pravice oz. dodatki so posatli sestavni del SEP.

 

Skladno s pristopno pogodbo so se EU neposredna plačila v obdobju 2004–2012 uvajala postopoma, zato je Slovenija le-ta dopolnjevala z nacionalni sredstvi, pri čemer je bila 100 % EU raven dosežena leta 2007 (40 % EU plačil in 60 % nacionalnih plačil), medtem ko so od leta 2013 neposredna plačila v celoti krita s strani EU.

 

Za obdobje 2007–2013 je bila za neposredna plačila zagotovljena okoli 1 mrd evrov (skupaj EU in nacionalna sredstva). Letne stopnje koriščenja sredstev v obdobju 2004-2006 so bile med 76 in 84%, v obdobju med 2007–2009 od 94–95%, v letih 2010 in 2011 nekaj več kot 98% in v letih 2012 in 2013 od 96–97% (manjši odstotek je posledica modulacije nacionalnega dela neposrednih plačil v letu 2012 in finančne discipline v letu 2013). 

 

Leta 2014 je bil že drugič uporabljen mehanizem finančne discipline. Finančna disciplina pomeni, da se je nosilcem kmetijskim gospodarstev, ki so bili za (koledarsko) leto 2014 upravičeni do več kot 2.000 evrov neposrednih plačil, znižal znesek izplačil neposrednih plačil za 1,302214% kot je to določala Izvedbena uredba Evropske komisije 1227/2014/EU. Hkrati se je izvedlo tudi povračilo sredstev v zvezi s finančno disciplino za koledarsko leto 2013, ki so ostala neporabljena (teh sredstev je bilo za Slovenijo 1.777.463 evrov v skladu z Izvedbeno uredbo Evropske komisije 1259/2014/EU). To je konkretno pomenilo, da so bili nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so bili za koledarsko leto 2014 upravičeni do več kot 2.000 evrov neposrednih plačil in zato deležni znižanja izplačil zaradi finančne discipline za koledarsko leto 2014, hkrati prejeli povračilo v zvezi s finančno disciplino za leto 2013. Višina tega povračila je bilo enaka zmnožku stopnje povrnitve (0,0255977336) in vsote neposrednih plačil za koledarsko leto 2014, do katerih je bil upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva po uporabi znižanj zaradi neupoštevanja pogojev upravičenosti (78. člen Uredbe 1122/2009/ES) in pred uporabo znižanj zaradi neskladnosti z zahtevami navzkrižne skladnosti (drugi odstavek 79. člena Uredbe 1122/2009/ES), ki je zmanjšana za 2.000 eurov. 

 

Zakonodaja do vključno leta 2014  

 

Poročila o izplačilih 2011, 2012, 2013 , 2014:

Transparentnost – seznam upravičencev za leto 2014