Skoči na vsebino

PODNEBNE SPREMEMBE V KMETIJSTVU

Vlada Republike Slovenije je 26. januarja 2017 sprejela Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, 4. maja 2017 pa spremembe in dopolnitve Programa odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu (Program). Program, ki je pripravljen na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 (Uradni list RS, št. 52/16, v nadaljnjem besedilu: ZUOPPSKP) je podlaga za izplačilo finančne pomoči po pozebi in snegu v sadjarstvu in vinogradništvu najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom. Ukrepi, ki jih določa ZUOPPSKP so oblikovani na način, da se neposredna finančna pomoč dodeli le najbolj prizadetim in ogroženim gospodarstvom, ki so utrpela škodo v sadjarstvu in vinogradništvu. Program določa tudi način izračuna potrjene škode, način izračuna višine dodeljenih sredstev, ter način izplačila sredstev upravičencem.

Upravičenci do sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu so kmetijska gospodarstva, ki so bila na dan 30. aprila 2016 vpisana v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo. Za odpravo posledic škode zaradi mraza in snega v obdobju od 25. do 30. aprila 2016 na prizadetih območjih Slovenije je zagotovljeno do 3,5 mio evrov za državno pomoč iz sredstev proračunske rezerve v letu 2017, v katerem se bo ta program izvajal.

Rezultati javnih naročil iz Akcijskega načrta 2011 (Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam)

 

Akcijski načrt strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam za leti 2010 in 2011

 

Spremembe in dopolnitve Akcijskega načrta strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam  za leti 2010 in 2011 - amandmajska oblika

 

 

 

Akcijski načrt strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam  za leti 2010 in 2011 - prečiščeno besedilo 

 

Več o podnebnih spremembah...

 

Publikacije... 

 

 

Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva na suše


Podnebne spremembe se kažejo kot globalno segrevanje ozračja, spreminjanje padavinskega režima, pogostejši pojavi ekstremnih vremenskih dogodkov in naravnih nesreč. Kmetijstvo je neposredno odvisno od vremena in podnebnih razmer ter je ob skrajnih vremenskih dogodkih med najbolj ranljivimi sektorji gospodarstva, zato so hitri in učinkoviti ukrepi prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb nujno potrebni za uspešno spopadanje s podnebnimi spremembami. Namen prilagajanja in blaženja pa je zmanjšati tveganje ali škodo zaradi sedanjih ali prihodnjih škodljivih učinkov na način, ki je stroškovno učinkovit oziroma ponuja alternativne možnosti.

 

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo pristopili k ukrepom prilagajanja podnebnim spremembam, katerega rezultat je bila tudi izdaja brošure z naslovom: Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo.

 

Brošura je nadgradnja obstoječih tehnoloških priporočil, z novejšimi podatki, spoznanji ter tehnologijami, ki je namenjena predvsem kot pripomoček pri ozaveščanju in svetovanju vsem, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.

 

Namen brošure je podati informacijo o preventivnih ukrepih, kako zmanjšati oz. se celo izogniti posledicam poletne suše in posledično izgubi pridelka, ter ponuditi alternativne možnosti za gojenje kmetijskih kultur.

 

Kratek povzetek vsebine Tehnoloških ukrepov:

 
Ob pojavu vedno pogostejših suš je za setev koruze kakor tudi za druge kmetijske kulture, potrebno preveriti rastne razmere pridelovanja (klimatske in talne razmere), dolžino rastne dobe koruze, način uporabe, kakovost semena ter odpornost na škodljive organizme ter tolerantnost na sušo.

 

Koruza je poljščina z zelo velikim potencialom za pridelek hranilnih snovi in energije, ceneno pridelavo ter majhno delovno intenzivnostjo v primerjavi s pridelavo ostalih poljščin. Pridelovanje koruze se je zato razširilo tudi v pridelovalna območja, kjer rastne razmere zanjo niso najbolj primerne (v aridnejša pridelovalna območja in na lahka, peščena tla, siromašna s humusom in nizkimi pH vrednostmi) in vse pogosteje se srečujemo na takšnih območjih s škodo zaradi suše. Na takšnih območjih bi bilo potrebno razmisliti ali koruzo sploh pridelovati ali pa jo zamenjati z ustreznejšimi kulturami.

 

Na sušne razmere v rastni dobi koruze, se lahko prilagodimo in posledično škodo do določene mere omilimo z izvajanjem nekaterih priporočenih agrotehničnih ukrepov kot npr. ustrezen kolobar, zgodnejši rok setve koruze, setev nekoliko ranejših hibridov koruze, ki cvetijo pred nastopom najbolj vročih dni, izbira na sušo »tolerantnejših» hibridov, redkejša setev oz. setev manjšega števila rastlin na ha, izbira primernih tal (setev koruze samo na njive s srednje težkimi in težkimi globljimi tlemi), neprestana skrb za ohranjanje ali povečanje organske snovi v tleh – setev posevkov za zeleni podor in dosledno zaoravanje žetvenih ostankov (slama, koruznica) ter gnojenje z organskimi gnojili, dobro uravnoteženo gnojenje s fosforjem in kalijem za čim boljši razvoj koreninskega sistema, okopavanje v rastni dobi idr. Največjo možno omilitev škode po suši lahko zagotovimo le z namakanjem posevkov.
 
Zaradi vse večjih vsakoletnih škod, ki so posledica sušnih razmer in setve na za koruzo neprimerna tla, smo v Sloveniji glede na klimatske in talne značilnosti v grobem opredelili območja v manj primerna za pridelavo koruze (območja na lahkih in peščenih tleh z velikim tveganjem za uspešno pridelavo koruze v sušnih razmerah), pogojno primerna območja (območja z manjšim tveganjem, kjer je pridelava koruze v sušnih razmerah ob izvajanju ustrezne tehnologije lahko ekonomična) in primerna območja (območja z majhnim tveganjem za pridelavo koruze v sušnih razmerah, kjer je ob standardni tehnologiji mogoče doseči zadovoljive pridelke tudi v sušnih razmerah).