Skoči na vsebino

PODNEBNE SPREMEMBE V KMETIJSTVU

Naravne nesreče

 

SUŠA 2017

 

Obvestilo o prejemu sklepa Evropske komisije o združljivosti sheme pomoči »Pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017 – velika podjetja« z notranjim trgom

 

V skladu z drugim odstavkom poglavja 5.7 Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017 št. 84400-1/2018/7 z dne 24. 5. 2018 se shema pomoči začne izvajati, potem ko Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano na svoji spletni strani objavi obvestilo o prejemu sklepa Evropske komisije.

 

Vlada Republike Slovenije je 24. maja 2018 potrdila novo končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2017, ki znaša 65.287.242,85 evra, s katero se je seznanila in jo potrdila Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah na dopisni seji 13. aprila 2018 ter sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 (program suša). Program suša je bil spremenjen na podlagi dopisov Evropske Komisije v povezavi z izvajanjem shem državnih pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017 za velika podjetja in mala in srednje velika podjetja. Spremembi programa suša je vlada RS sprejela 11 julija 2018.Vlada Republike Slovenije je  za izvedbo Programa suša zagotovila sredstva v višini 7.042.937,90 evra. Od teh sredstev upravičenci prejmejo do 7.000.000,00 evra kot državno pomoč, do 42.937,90 evra pa je namenjeno stroškom izvedbe programa. Sredstva se zagotovijo iz proračunske rezerve za leto 2018.

 

Suša je v letu 2017 prizadela 48.275 ha žit in poljščin, 891 ha zelenjadnic, 763 ha sadovnjakov, 88.757 ha travinja, 1.018 ha hmelja in 1.680 ha vinogradov.

 

Obvestilo o prejemu povzetka podatkov št. 2008/049397  in izdaji identifikacijske številke z dne 5. julij 2018

 

V skladu s prvim odstavkom poglavja 5.7 Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017, se shema pomoči lahko začne izvajati, po potrditvi sprememb Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017 na Vladi in potem ko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na svoji spletni strani objavi zgoraj omenjeno obvestilo o prejemu obvestila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij in identifikacijske številke te sheme pomoči.

 

POZEBA 2017

 

Vlada Republike Slovenije je 2. februarja 2017 sprejela Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017. Program, ki je pripravljen na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 (Uradni list RS, št. 40/17 v nadaljnjem besedilu: ZUOPPKP) https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-2001/zakon-o-ukrepih-za-odpravo-posledic-pozebe-v-kmetijski-proizvodnji-med-21--in-22--aprilom-2017-zuoppkp, je podlaga za izplačilo finančne pomoči po pozebi v sadjarstvu in vinogradništvu najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom. Pozeba je prizadela 3.022 ha sadovnjakov in 5.125 ha vinogradov. Prizadeti je bilo 3290 oškodovancev, na skupaj 8.147,3 ha kmetijskih površin v 155 občinah.Končno oceno škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in znaša 46.837.600,60 eura, je dne 26. 10. 2017 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, Vlada RS pa obravnavala in potrdila na 158. redni seji dne 30. 11. 2017 pod točko 1.13 s sklepom št. 84400-1/2017/9. Do sredstev za odpravo škode so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so bila 22. aprila 2017 vpisana v register kmetijskih gospodarstev.Sredstva se dodelijo, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja.Za izvedbo programa je zagotovila sredstva v višini do 7 milijonov eurov iz proračunske rezerve za leto 2018.

 

Obvestilo o prejemu povzetka podatkov št. 2018/012748  in izdaji identifikacijske številke z dne 14. februar 2018

 

V skladu s prvim odstavkom poglavja 5.6 Programa odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017, sprejetega s sklepom Vlade RS št. 33001-1/2018/5 z dne 2. Februar 2018, se shema pomoči lahko začne izvajati, potem ko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na svoji spletni strani objavi obvestilo o prejemu zgoraj omenjenega obvestila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij in identifikacijske številke te sheme pomoči.

Obvestilo o prejemu sklepa Evropske komisije št. C(2018) 2243 z dne 11.4.2018

V skladu z drugim odstavkom podpoglavja 5.6. Programa odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja obvestilo o prejemu sklepa Evropske komisije št. C(2018)2243 z dne 11. 4. 2018 s katerim je le ta presodila, da je  shema pomoči: " Pomoč za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 - velika podjetja, združljiva z notranjim trgom v skladu s točko (c) tretjega odstavka 107 člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

Poročilo

 

V letu 2017 smo na ministrstvu pripravili Poročilo o naravnih nesrečah, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo med leti 2003 in 2017, v katerem je pregled ukrepov, ki so namenjeni prilagajanju in blaženju posledic podnebnih sprememb ter pregled naravnih nesreč po posameznih letih.

 

Publikacije

 

Na ministrstvu v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki kot so Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta, pripravljamo publikacije, katerih namen je podati informacijo o preventivnih ukrepih, kako zmanjšati oz. se celo izogniti posledicam naravne nesreče in posledično izgubi pridelka, ter ponuditi alternativne možnosti za gojenje kmetijskih kultur.

Več o naravnih nesrečah si lahko preberete na spletni strani agrometeorološkega portala http://agromet.mko.gov.si/index.asp?ID=Naravne_nesrece/default.asp

 

 Podnebne spremembe

 

Slovensko kmetijstvo se sooča s problemom podnebnih sprememb, ki se kažejo v povišanju povprečnih temperatur in povečanem tveganju ekstremnih vremenskih pojavov in posledično naravnih nesreč kot so neurja s točo, suša, vročinski stres in pozeba, kar se posledično odraža na količini in kakovosti pridelkov ter stabilnosti pridelave.

Več….

 

Kmetijstvo in toplogredni plini

 

Ukrepi za zmanjševanje emisij TGP v kmetijstvu neposredno prispevajo k boljši konkurenčnosti panoge. Ključen je učinkovit prenos znanja, ki pa je zaradi razdrobljenosti in majhnosti kmetijskih gospodarstev ter neugodne starostne in izobrazbene strukture še posebej zahteven.

Več…

 

 Evropska in nacionalna zakonodaja na področju podnebnih sprememb

 

Pariški sporazum, katerega cilj je omejiti dvig globalne temperature pod dve stopinji Celzija, in sicer naj bi bil cilj 1,5 stopinje. V veljavo stopi po letu 2020.

 Podnebno energetski paket 2030 (2030 climate & energy framework) s cilj do leta 2030, ki je še v postopku sprejemanja. Kmetijstvo v okviru tega paketa spada pod t.i. ne-ETS sektor (sektor izven evropske sheme trgovanja z emisijami).

Več,….

 

Spremljanje vpliva slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe

 

Tla so pomemben – in pogosto zapostavljen – element podnebnega sistema. Za oceani so tla drugo največje skladišče ogljika. Sistematično spremljanje organske snovi je posebnega pomena tudi za ugotavljanje potencialnega prispevka kmetijstva v boju proti klimatskim spremembam.

Več,..

 

Ukrepi prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb in naravnih nesreč

 

Namen prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe je zmanjšati tveganje in škodo na okolje in zdravje ljudi zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb, in sicer na način, ki je stroškovno učinkovit ali izkorišča možne koristi. Prilagajanje lahko zajema nacionalne ali regionalne strategije in tudi praktične ukrepe, ki se izvajajo na ravni skupnosti ali posameznikov.

Več..