Skoči na vsebino

REZULTATI JAVNIH NAROČIL IZ AKCIJSKEGA NAČRTA 2011

 

Kratki opisi projektov

 

Akcijski načrt predstavlja izvedbeni del Strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, ki jo je Vlada RS sprejela na 174. redni seji, dne 18. 6. 2008. Pripravljen je na podlagi zahteve Generalnega sekretariata vlade, številka 33000-5/2009/3, z dne 18. 2. 2010, s katero potrjuje sklep 14. seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z dne 16. 2. 2010. V sklepu odbor predlaga Vladi RS, da zadolži Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pripravi Akcijski načrt izvedbe sprejete strategije. 

 

Akcijski načrt sledi strukturi strategije je vsebinsko in finančno sestavljen iz dveh delov. Prvi del predstavljajo ukrepi, ki se že izvajajo na področju prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Predstavljeni so opisno, saj so finančne vrednosti in indikatorji opredeljeni v posameznih programih, operativnih načrtih in programih dela javnih služb, preko katerih se ukrepi že izvajajo. Drugi del predstavlja nabor ukrepov, ki jih do sedaj še nismo izvajali in predstavljajo nadgradnjo nalog in ukrepov, ki se že izvajajo. Oba dela sledita strukturi strategije, zato sta razdeljena na pet stebrov:

 

V letu 2011 je bil v okviru Akcijskega načrta izveden nabor ukrepov tudi preko javnih naročil. Objavljamo poročila o izvedbi le-teh. 

 

 

Oblikovanje meril za izbiro pilotnih območij za uporabo ekoremediacij (ERM) za uravnavanje podnebnih sprememb

 

Na javnem naročilu za »Oblikovanje meril in izbiro pilotnih območij za uporabo ekoremediacij (ERM) – za uravnavanje podnebnih sprememb« je bila izbrana Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije. Projekt je vodila prof. dr. Ana Vovk Korže. Za projekt je bilo izplačanih 23.748,00 €. 

 

Ekoremediacije pomenijo uporabo procesov, ki potekajo v naravi za preventivno in kurativno varovanje in sanacijo okolja. Imajo tri temeljne funkcije, to so samočistilna, sposobnost zadrževanja vode in ustvarjanje biotske raznolikosti (in biomase). ERM so sinonim za posnemanje delovanja narave, saj se pri ERM uporabljajo enaki postopki, kot jih uporablja narava. Tako so ERM tudi priložnost za, ohranjanje in povečanje biotskih in ekosistemskih vrednosti, ter za prilagajanje na spremembe podnebja. Z ERM tehnologijami lahko z naravnimi sistemi in procesi zaščitimo in obnovimo okolje ter tako zagotovimo trajnostno gospodarstvo, izboljšamo kakovost vodnih virov in kmetijskih pridelkov ter preprečimo sušo. Žetev rastlin na ERM površinah doprinese k biomasi, ki jo lahko uporabimo kot alternativni vir energije. Pripomoremo lahko tudi k ohranjanju naravne dediščine, saj z ERM povečujemo biotsko pestrost in ustvarimo nove habitate.

 

Narejen je bil pregled primernosti občin za uporabo ekoremediacij (ERM). Vseh 211 slovenskih občin je bilo ocenjenih glede na merili administrativne pripravljenosti in zmožnosti izpeljati ERM ukrepe v praksi. Nadalje so bile izbrane pilotne občine ocenjene glede na merila trajnosti, regionalnosti in izvedljivosti. Na podlagi teh meril je bila narejena mreža pilotnih območij (občin) po Sloveniji za uvedbo ERM pri uravnavanju podnebnih sprememb. Glede na merila za izbor pilotnih občin bi bilo na nivoju Slovenije z ERM smiselno ščititi območja predalpske in panonske Slovenije, kjer je največ kmetijskih obdelovalnih površin. Glede na analizo je za uvajanje ERM takoj primernih 18 občin, ki geografsko ležijo na zunanjem loku panonske Slovenije in imajo že sedaj težave s pomanjkanjem vode, poplavami, plazovi in erozijo ter so že pred časom začele z aktivnostmi izboljšanja stanja okolja. Po posameznih občinah je možno načrtovati in vzpostaviti naravne in grajene ERM. Število pristopov v 18 pilotnih občinah se giblje od 4 za naravne ERM, do 7 za grajene ERM.

 

 

Vzpostavitev sistema zbiranja in obdelave podatkov preverjanja rodovitnosti tal (KRT)

 

Na javnem naročilu za »Vzpostavitev sistema zbiranja in obdelave podatkov preverjanja rodovitnosti tal (KRT)« je bil izbran Kmetijski inštitut Slovenije. Projekt je vodil dr. Borut Vrščaj. Za projekt je bilo izplačanih 10.727,32 €.

 

Analitika tal za potrebe kontrole rodovitnosti je v Sloveniji neurejena. Analize tal izvajajo laboratoriji po različnih analitskih postopkih, zaradi česar so rezultati analiz med seboj slabo ali skoraj neprimerljivi. Laboratoriji podatke rezultatov analiz večinoma ne zbirajo, ne urejajo in ne obdelujejo na med seboj primerljiv način. Rezultati analiz tal večinoma služijo le naročnikom (pridelovalcem) in kmetijskim svetovalcem. Le zelo majhen delež rezultatov analiz je primerno hranjen in uporabljen v dodatnih obdelavah z namenom ugotoviti stanje in trende rodovitnosti tal v Sloveniji. Prostorske opredelitve podatkov KRT ni ali je zelo pomanjkljiva. To onemogoča okoljsko vrednotenje in pripravo informacij, ki so potrebne za zasnovo in izvajanje ukrepov trajnostnega kmetijstva. Pomanjkanje dobrih informacij o stanju rodovitnosti tal v Sloveniji otežuje uvajanje trajnostnega kmetijstva ter prilagajanje kmetijstva klimatskim spremembam ter okoljevarstvenim omejitvam v kmetijskem prostoru.

 

Kontrola rodovitnosti tal (KRT) in gnojenje rastlin je v kmetijstvu temeljni nabor ukrepov in aktivnosti za uspešno kmetijsko pridelavo. Kljub temu, da je snoven in potreben ukrep, je gnojenje v zadnjih dveh desetletjih v javnem mnenju predstavljeno predvsem kot onesnaževanje oz. kot izvor onesnaževanja. Obravnavano je v slabi konotaciji in mnogokrat dežurni krivec tudi za onesnaženja urbanega izvora (razpršena poselitev, neurejenost kanalizacije). Kmetijska pridelava se ponekod srečuje s premalo domišljenimi ukrepi omejevanja gnojenja in z drugimi ukrepi omejevanja kmetijske pridelave, ki premalo upoštevajo naravne danosti (i.e. globino, teksturo, organsko snov in druge lastnosti tal).

 

Vzpostavitev sistema zbiranja in obdelave podatkov KRT je na nacionalni ravni nujno potrebno za načrtovanje trajnostnega kmetijstva, ohranjanja rodovitnosti tal, zagotavljanja prehranske varnosti ter izvajanja okolju prijazne kmetijske pridelave. Pomanjkanje vedenja o KRT posledično povzroča ne dovolj strokovno utemeljeno načrtovanje kmetijske pridelave na posameznih območjih (primer: vodovarstvena območja), posledično pa tudi ni zagotovljen enoten pristop k reševanju okoljskih obremenitev zaradi kmetijstva z naslova vnosa hranil v tla ipd. Racionalen in splošno koristen cilj, ki bi pripomogel k trajnostni kmetijski pridelavi in blaženju klimatskih sprememb, je tudi vzpostavitev sistematičnega spremljanja KRT v Sloveniji. Za dosego tega cilja bo potrebno opraviti in uskladiti mnoge aktivnosti.

 

Izdelana so strokovna in pravna izhodišča za vzpostavitev sistema zbiranja in obdelave podatkov preverjanja rodovitnosti tal (KRT).

 

 

Vzpostavitev opazovanja za prepoznavo vročinskega stresa pri rejnih živalih

 

Na javnem naročilu za »Vzpostavitev opazovanja za prepoznavo vročinskega stresa pri rejnih živalih« je bil izbran Kmetijski inštitut Slovenije. Projekt je vodil dr. Jože Verbič. Za projekt je bilo izplačanih 67.440,00 €. 

 

Podnebne spremembe vplivajo na domače živali neposredno, prek sprememb temperature, vlažnosti in drugih meteoroloških spremenljivk, pa tudi posredno, prek količine in kakovosti pridelane krme. Ob visokih temperaturah in visoki vlažnosti zraka so krave molznice izpostavljene vročinskemu stresu. Trendi za 60 letno obdobje jasno kažejo, da se v Sloveniji povečuje število toplih dni, ko maksimalna dnevna temperatura preseže 25°C. Povečuje se tudi število tropskih noči, ko se temperatura ponoči ne spusti pod 20°C. 

 

Vročinski stres povzroča v rejah krav molznic precejšnjo škodo. Posledice vročinskega stresa se lahko kažejo v zmanjšani sposobnosti krav za izkoriščanje voluminozne krme, zmanjšani prireji mleka, spremenjeni sestavi mleka, moteni reprodukciji, slabemu počutju živali, povečanju presnovnih bolezni in bolezni parkljev ter v splošni neodpornosti. Vročinski stres pri molznicah je v Sloveniji še posebej problematičen, ker prevladuje hlevska reja živali (tradicionalni hlevi imajo nizke strope in so brez aktivne ventilacije), ker so kmetje prešli na rejo zahtevnejših pasem goved (v večini primerov niso prilagodili načina reje), ker je količina močne krme v obrokih za molznice razmeroma majhna, kakovost voluminozne krme pa slaba (oboje povečuje izpostavljenost živali vročinskemu stresu).

 

Opravljen je bil izbor kmetij za vzpostavitev opazovanja. Izbranih je bilo 106 kmetij, ki so porazdeljene po celotnem ozemlju Slovenije. Razvit in nameščen je bil namenski sistem merilcev in prenos podatkov v centralno podatkovno zbirko. Izdelane so bile enačbe za napovedovanje razmer v hlevih na podlagi podatkov o zunanji temperaturi in vlažnosti zraka na najbližjih meteoroloških postajah in ob upoštevanju vrste hlevov in gostote naselitve živali v hlevih. Zračna vlaga in temperatura sta za lažjo oceno združeni v temperaturno – vlažnostni indeks (TVI). Te enačbe omogočajo oceno razmer v hlevih na podlagi podatkov avtomatskih meteoroloških postaj. Na ta način je bilo vzpostavljeno alarmiranje, ki deluje preko spletnega portala »Govedo«, tudi za rejce ki v hlevih nimajo nameščenih merilcev temperature in vlažnosti. Za obiskovalce brez gesla je možen ogled podatkov DEMO kmetije

 

 

Vzpostavitev spremljanja populacijske dinamike vektorjev iz družine Culicidae (komarjev)+priloga

 

Na javnem naročilu za »Vzpostavitev spremljanja populacijske dinamike vektorjev iz družine Culicidae (komarjev)«, je bila izbrana Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta. Projekt je vodil dr. Janez Posedi. Za izvedbo projekta je bilo izplačanih 78.999,60 €.

 

V Sloveniji smo v preteklih letih bili priča povečanju pojavnosti vektorskih bolezni pri ljudeh in živalih. Zelo odmevni sta bili predvsem klopni meningoencefalitis in Lymska borelioza, ki ogrožata zdravje živali in ljudi. Skrb vzbujajoča je naglica s katero se širijo tudi druge vektorske bolezni (anaplazmoza, babezioza, bolezen zahodnega nila…). V stroki prevladuje mnenje, da sta povečana aktivnost že dolgo prisotnih vektorjev in pojavljanje novih vektorjev posledica klimatskih sprememb. Tako je znano, da se je tigrasti komar (Aedes albopictus) v Sloveniji že začel širiti. Da bi lahko ukrepanje prilagodili posledicam spreminjajočega se podnebja je bilo potrebno pričeti s proučevanjem zunanjih zajedavcev, ki so za določene bolezni tako imenovani ciklični vektorji.

 

Komarji (Culicidae) so pomembna skupina vektorjev, ki prenašajo številne bolezni živali in ljudi. Za uspešno obvladovanje populacij komarjev je bilo potrebno pridobiti podatke o vrstah komarjev in času njihovega pojavljanja. Ravno tako je bilo potrebno preizkusiti različne tipe pasti, s katerimi bo v bodoče izvajano spremljanje populacije različnih vrst komarjev, ter usposobiti osebje za delo s pastmi in identifikacijo vektorjev iz družine Culicidae. 

 

Vzpostavljena je bila pilotska mreža pasti za lovljenje vektorjev iz družine Culicidae. Osnovna mreža osmih lokacij na katerih so delovali štirje tipi pasti istočasno, je bila dopolnjena še z 32. dodatnimi lokacijami, kjer so delovale posamične pasti. Spremljana je bila populacijska dinamika vektorjev iz družine Culicidae. Ugotavljala se je tudi razširjenost vektorjev iz družine Culicidae. Ulovljenih je bilo 8 različnih vrst komarjev.

 

Na osnovi podatkov o vrstah komarjev, ki se pri nas pojavljajo, je možno pristopiti k izdelavi ocene tveganja za tiste vektorske bolezni in njihove povzročitelje, ki so s temi vektorji povezani. Vektorji iz družine Culicidae (komarji) predstavljajo izjemno pomembno skupino vektorjev, ki prenašajo ob številnih boleznih živali in ljudi tudi virus »Bolezni zahodnega Nila«, ki je v sosednjih državah že povzročala smrt tako pri ljudeh kot živalih.

 

Na podlagi poznavanja dinamike razvoja populacij komarjev, je možno uspešno obvladovanje le teh in načrtovanje ustreznih ukrepov za zatiranje komarjev.

 

 

Sofinanciranje projekta ALP WATER SCARCE

 

MKGP je skupaj z MOP pristopil k sofinanciranju mednarodnega projekta »Strategija upravljanja z vodami kot ukrep proti pomanjkanju vode v Alpah« (akronim: Alp Water Scarce). V Sloveniji je bila za izvedbo projekta odgovorna mag. Stanka Klemenčič-Kosi iz KGZS, Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Delež sofinanciranja s strani MKGP je znašal 28.064,00 €.

 

Podnebne spremembe in nepravilno upravljanje z vodami so povzročili v preteklosti sušo, ki zmanjšuje kakovost in količino pridelka ter onesnaži vodne vire in tla s fitofarmacevtskimi sredstvi. Degradirana in onesnažena tla negativno vplivajo na kakovost pridelka in tako na zdravje ljudi ter ne zagotavljajo trajnostnega kmetijstva in napredka. 

 

Namen projekta je bil vzpostavitev sodelovanja držav na območju Alp pri pripravi sistema zgodnjega opozarjanja na morebitna daljša obdobja pomanjkanja vode v Alpah. Upravljanje z vodami, ob upoštevanju podnebnih sprememb (prerazporeditev padavin, daljša obdobja suše, kratka obdobja povišane količine padavin, itd.)., kot tudi sprememb zaradi vplivov človeka (povečana raba pitne vode,…), je na območju Alp zelo pomembno, zaradi neposrednih posledic, ki jih ima lahko prerazporeditev padavin, ne samo na količino in kakovost pitne vode, ampak tudi na kmetijsko pridelavo, rastlinstvo in živalstvo. Inovativen in celosten pristop projekta Alp-Water-Scarce, je zagotovil vnaprejšnje ugotavljanje in preprečevanje pomanjkanja vode na širšem območju Alp in predgorja. Namen sodelovanja KGZS – Zavoda Maribor je bilo prilagajanje kmetijske pridelave podnebnim spremembam, on-line napoved suše na podlagi spremljanja vlage s senzorji v tleh v treh nivojih in na dveh lokacijah (Maribor, Ptuj), ter predlaganje agrotehniških ukrepov in prilagojenih kmetijskih kultur za ohranjanje kmetijske pridelave in doseganje višje kakovosti življenja in poseljenosti podeželja.

 

Vzpostavitev skupnega monitoringa in modeliranja s scenariji se povezuje s sodelujočimi deležniki, ki delujejo na lokalni in regionalni ravni na območju primerljivih, vendar različnih regij v Alpah. Sistem zgodnjega opozarjanja temelji na povezavi izboljšav monitoringa ter združevanju in primerjanju podatkov o kakovosti ter količini vod, ki izhajajo iz podatkovnih baz o rabi vode v izbranih pilotnih območjih Francije, Italije, Avstrije, Švice in Slovenije. 

 

Ob izvajanju projekta sta 2 meteorološki postaji v Podravju, v Ptuju in na Letališču Maribor, dodatno opremljeni s fiksnimi merilci vlage v tleh, s katerih se redno pridobivajo podatki o vlažnosti tal pri različnih globinah, ki so potrebni za model napovedi potreb po namakanju. 

 

Projekt Alp Water Scarce je sledil zastavljenim kratkoročnim in dolgoročnim ciljem oblikovanja lokalnih programov »Sistema zgodnjega opozarjanja« ter »Strategije upravljanja z vodami« v okviru transnacionalnega problema pomanjkanja voda v Alpah. Rezultati projekta se kažejo v nizu priporočil, ki slonijo na študijah različnih pilotnih območjih. Skupno sporočilo vseh priporočil je zavedanje, da je na območju Alp vodne vire potrebno zaščititi v dobro bodočih generacij, hkrati pa zadovoljiti povečano povpraševanje po vodi in obvladovati pritiske, ki so posledica podnebnih sprememb. Rezultat projekta Alp Water Scarce je tudi oblikovanje združenja uporabnikov na nivoju vsealpskega, nacionalnega in lokalnega prostora za doseganje večjega javnega sodelovanja pri uvajanju principov trajnostne rabe. Razvit je bil sistem zgodnjega opozarjanja za pomanjkanje vode na Dravskem in Ptujskem polju na podlagi spremljanja vlage v tleh in fenofaz izbranih kmetijskih kultur. Uvedena so bila orodja za podporo odločanju. Vsi rezultati projekta Alp-Water-Scarce... 

 

Sklep konzorcija partnerjev projekta Alp Water Scarce je, da je potrebno ustanoviti »Alpski komite za upravljanje z vodami«, ki bo nadaljeval z razvojem in uporabo orodij, ki so bila uporabljena v projektu. Komite naj bi sestavljali upravljavci z vodami, raziskovalci in predstavniki pomembnih sektorjev. Tako bi obšli in se izognili obdobjem pomanjkanja vode in vzpostavili dolgotrajno in integrirano strategijo upravljanja