Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

MEDNARODNO SODELOVANJE

Slovenija sodeluje v več mednarodnih omrežjih za genske oziroma rastlinske genske vire.

 

Mednarodni sporazum o rastlinskih genskih virih, ki je bil sprejet pri Organizaciji Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: FAO) leta 1983, je priznaval pravice kmetov pri ohranjanju rastlinskih genskih virov ter omogočal njihovo prosto uporabo in dostop do njih. Z dopolnitvami je sporazum veljal do sprejetja Konvencije o biotski raznovrstnosti (v nadaljnjem besedilu: CBD) leta 1992 v Rio de Janeiru.

 

Komisija FAO za genske vire

Leta 2001 je bila pri FAO ustanovljena Komisija za genske vire za prehrano in kmetijstvo (v nadaljevanju Komisija za genske vire), s čimer se je začel razvoj svetovnega sistema na področju genskih virov v prehrani in kmetijstvu. Njena naloga je mednarodni politični konsenz za trajnostno rabo in ohranjanje genskih virov za prehrano in kmetijstvo (rastlinski, živalski, gozdni in vodni genski viri ter mikroorganizmi) in pravično delitev koristi od uporabe genskih virov, ki se upravljajo v okviru rednih zasedanj Komisije za genske vire vsako drugo leto.

http://www.fao.org/nr/cgrfa/en/

 

Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo

Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: Mednarodna pogodba), ki je bila sprejeta v okviru FAO novembra 2001, usklajuje sporazum FAO in CBD. Cilj Mednarodne pogodbe je spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: RGV) in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe v kmetijstvu in prehrani. Republika Slovenija je Mednarodno pogodbo ratificirala jeseni leta 2005 in postala pogodbenica leta 2006. Kot pristojni organ za izvajanje pogodbe je določeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

http://www.fao.org/plant-treaty/en/

 

Besedilo mednarodne pogodbe:

http://www.fao.org/plant-treaty/overview/texts-treaty/en/

 

Zakon o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 18/05):

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3966

 

Večstranski sistem za izmenjavo RGV in pravično delitev koristi

Države, podpisnice Mednarodne pogodbe, so se dogovorile, da pri izvajanju svojih pravic vzpostavijo učinkovit in pregleden t. i. večstranski sistem za izmenjavo RGV (ang. 'Multilateral System of Access and Benefit - sharing' - MLS), ki omogoča olajšan dostop do RGV in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe teh virov. Medtem ko Mednarodna pogodba pokriva vse vrste RGV, je večstranski sistem omejen samo na RGV iz 64 rodov oziroma vrst kmetijskih rastlin za pridelavo hrane in krme, ki so navedeni v Prilogi I Mednarodne pogodbe. Ne glede na navedeno, se za izvajanje tega program večstranski sistem za izmenjavo RGV uporablja za vse vrste RGV. Pogoji za dostop do akcesij v večstranskem sistemu in delitev koristi so podrobneje urejeni v Tipskem sporazumu o prenosu materiala (angl. Standard Material Transfer Agreement). RGV iz večstranskega sistema se smejo uporabljati ali ohranjati le za raziskave, žlahtnjenje ter usposabljanje za prehrano in kmetijstvo.

 

 

Nagojski protokol o dostopu do genskih virov terpošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe

Slovenija je Konvencijo o biološki raznovrstnost ratificirala leta 1996. Eden od ciljev konvencije je zagotavljanje dostopa do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe. Nagojski protokol k Konvenciji o biološki raznovrstnost to področe ureja na globalni ravni in je začel veljati leta 2014. Slovenija ga je podpisala leta 2011, ni pa ga še ratificirala. Za izvajanje Nagojskega protokola je Evropska unija sprejela Uredbo (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta. TaUredba enotno ureja področje izpolnjevanja obveznosti uporabnikov genskih virov v vseh državah članicah Evropske unije, njene izvedbene določbe pa so se začele uporabljati 14. oktobra 2015. Protokol zahteva, da mora vsaka pogodbenica pri oblikovanju in izvajanju svoje zakonodaje o dostopu in delitvi koristi upoštevati pomen genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter njihov posebno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti. V skladu s Sklepom Sveta 2004/869/ES je bila Mednarodna pogodba odobrena v imenu Unije ter pravila za izvajanje Nagojskega protokola nanjo ne bi smela vplivati.

 

Svetovni akcijski načrt za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo

Mednarodni okvir za ohranjanje in trajnostno rabo RGV poleg Mednarodne pogodbe postavlja predvsem Svetovni akcijski načrt za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo (ang. Global Plan of Action, v nadaljnjem besedilu: Svetovni akcijski načrt), ki ga je leta 1996 sprejela in leta 2011 dopolnila Komisija za genske vire za prehrano in kmetijstvo pri FAO.

http://www.fao.org/docrep/015/i2624e/i2624e00.pdf

 

Svetovni akcijski načrt vsebuje predlagane ukrepe, ki jih morajo upoštevati podpisnice zadevnih mednarodnih pogodb in je razdeljen v 18 prednostnih dejavnosti na področju ohranjanja in trajnostne rabe RGV:

  1. Monitoring in popis RGV.
  2. Podporni sistemi za upravljanje z RGV na kmetijah.
  3. Podpora kmetom pri naravnih nesrečah v povezavi z RGV.
  4. Promocija ohranjanja RGV in situ in upravljanje z divjimi sorodniki kmetijskih rastlin.
  5. Podpora ciljanemu zbiranju še ohranjenih RGV v državi (odprave).
  6. Trajnostno in razvojno ohranjanje ex situ dednine oz. RGV (rastlinska genska banka v ožjem smislu).
  7. Razmnoževanje ex situ akcesij RGV.
  8. Razširitev postopkov opisovanja in vrednotenja akcesij za potrebe trajnostne rabe RGV (morfološka in molekulska karakterizacija, objavljanje podatkov, distribucija RGV).
  9. Podpore žlahtnjenju (postopki predžlahtnjenja, javnega in zasebnega žlahtnjenja ter selekcijski programi).
  10. Promocija diverzifikacije rastlinske pridelave in širitev biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin za trajnostno kmetijstvo.
  11. Promocijski razvoj in komercializacija opuščenih in manj uporabljanih lokalnih sort kmetijskih rastlin.
  12. Podpora pridelavi semenskega materiala kmetijskih rastlin lokalnih sort in distribuciji le-teh.
  13. Kreiranje in okrepitev nacionalnih programov ohranjanja in trajnostne rabe RGV.
  14. Promocija in krepitev nacionalnih in mednarodnih mrež oz. povezav na področju RGV.
  15. Razvoj in okrepitev informacijskih sistemov za ohranjanje in trajnostno rabo RGV.
  16. Razvoj in krepitev sistemov za monitoring in varovanje genske raznovrstnosti in minimaliziranje genske erozije RGV.
  17. Upravljanje in krepitev človeških virov na področju RGV (ustrezna izobrazba in dopolnilna izobraževanja izvajalcev ohranjanja in trajnostne rabe RGV).
  18. Promocija in krepitev ozaveščanja javnosti o pomembnosti ohranjanja in trajnostne rabe RGV.

 

 

Evropski kooperativni program za rastlinske genske vire - ECPGR

V Evropski kooperativni program za RGV (ang. European Cooperative Programme for Plant Genetic Resources, v nadaljnjem besedilu ECPGR) je bil ustanovljen leta 1980 po priporočilih programa za razvoj Združenih narodov, FAO in Evropskega združenja žlahtniteljev (ang. European Association for Research on Plant Breeding - ECUCARPIA). V ECPGR sodeluje kar 40 evropskih držav. Glavni namen sta sodelovanje pri dolgoročnem hranjenju RGV in sodelovanje pri izboljšanju njihove uporabe v Evropi ter pri pripravi skupnih tehničnih standardov in izmenjavi podatkov in izkušenj.

http://www.ecpgr.cgiar.org/

 

Integrirani sistem evropske genske banke

Integrirani sistem Evropske genske banke (ang. European Genebank Integrated System, v nadaljnjem besedilu AEGIS) je bil ustanovljen leta 2009 v okviru ECPGR. Namen AEGIS je oblikovati povezan sistem za RGV v Evropi za ohranjanje edinstvenih akcesij RGV, ki so pomembne za Evropo in so enostavno dostopne za žlahtnjenje in raziskave. Hranjenje akcesij ex situ, ki bodo skupaj oblikovale Evropsko zbirko, poteka v skladu s skupnimi dogovorjenimi standardi kakovosti. Dostop do teh akcesij poteka v skladu s pravili in pogoji Mednarodne pogodbe z uporabo Tipskega sporazuma o prenosu materiala.

 

EURISCOje spletni katalog ex situ RGV v Evropi v okviru ECPGR.

https://eurisco.ipk-gatersleben.de/apex/f?p=103:1:0::NO:::

 

Mednarodni sklad za ohranjanje raznolikosti kmetijskih rastlin

Mednarodni sklad GCDT (Global Crop Diversity Trust) je bil ustanovljen v okviru FAO v povezavi z Mednarodno pogodbo, ki skupaj s Svetovnim akcijskim načrtom in vsemi pomembnimi organizacijami na tem področju predstavlja mednarodno dogovorjen okvir za dejavnosti ohranjanja in trajnostne rabe RGV. Mednarodni sklad GCDT zagotavlja neposredno podporo ex situ zbirkam (genske banke semena).

https://www.croptrust.org/

 

Genesys

Genesys je globalni informacijski portal za RGV kot rezultat sodelovanja med Bioversity International, Mednarodnim skladom GCDT in Sekretariatom Mednarodne pogodbe o RGV za olajšanjem dostopa do RGV, njihove uporabe in s tem dolgoročno ohranjanje.

https://www.genesys-pgr.org/welcome

 

GRIN-Global

GRIN-Global je informacijski sistem, namenjen rastlinskim genskim bankam za shranjevanje in upravljanje informacij povezanih z RGV in za zagotavljanje teh informacij na svetovni ravni. Raziskovalci, žlahtnitelji in pridelovalci po vsem svetu lahko iščejo podatke o razpoložljivih akcesijah RGV prek spletnih strani GRIN-Global (ali GRIN-Global podatkov, ki so bili preneseni na portal Genesys). Informacijski sistem so razvili Mednarodni sklad GCDT in Ministrstvo za kmetijstvo

(Svalbard Global Seed Vault) na Norveškem. Glede na razpoložljiva finančna sredstva Slovenija duplikatov genskega materiala še ni posredovala v to gensko banko.

https://www.croptrust.org/our-work/svalbard-global-seed-vault/

 

NordGen

https://www.nordgen.org/en/plants/plant-material/seed-collections/

 

IPK Gatersleben, Nemčija

http://www.ipk-gatersleben.de/en/gbisipk-gaterslebendegbis-i/informationordering/

 

Center za genske vire na Nizozemskem - CGN

https://www.wur.nl/en/Research-Results/Statutory-research-tasks/Centre-for-Genetic-Resources-the-Netherlands-1/Expertise-areas/Plant-Genetic-Resources.htm

 

EUCARPIA

Evropsko združenje za žlahtnjenje rastlin (EUCARPIA) ima tudi sekcijo za genske vire, katere namen je izmenjava znanja in izkušenj med člani za izboljšanje hranjenja in uporabe rastlinskih genskih virov za hrano in kmetijstvo v Evropi.

https://www.eucarpia.org/