Skoči na vsebino

SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA - 50 LET ŽIVE ZGODOVINE

Skupna kmetijska politika (SKP) se je oblikovala zato, da bi ljudem omogočila dobro in cenovno  dostopno hrano in da bi kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Po petdesetih letih so ti cilji še vedno veljavni. V vseh teh letih je EU prilagajala SKP spreminjajočim se potrebam družbe. To je zgodba o dinamičnem partnerstvu med kmetovalci in Evropo. SKP je Evropo je popeljala od pomanjkanja k obilju, spreminjala in prilagajala se je, da bi se spoprijela z novimi izzivi, povezanimi s trajnostjo in okoljem, in razširila je vlogo kmetovalcev v razvoju podeželja, ki zdaj ne obsega več zgolj pridelave hrane.

 

Od nastanka SKP do danes so svojo zemljo obdelovale in svoje živali vzrejale tri generacije kmetovalcev. To je tudi njihova zgodba. Poleg tega, da prehranjujejo celino, kmetovalci v našem imenu skrbijo tudi za ohranitev podeželja in naših naravnih virov. Igrajo tudi osrednjo vlogo pri ponovni oživitvi podeželskih območij in podeželskega gospodarstva. Danes se politika spet spreminja :
cilj je okrepiti konkurenčnost in trajnost kmetijstva ter podeželskih območij po vsej EU. Nova politika se odziva na gospodarske, okoljske in ozemeljske izzive, s katerimi se danes sooča Evropa.

 

 

Ena od temeljnih novosti, ki jih prinaša reforma za obdobje od leta 2014 do 2020 (nova shema neposrednih plačil se bo začela izvajati z letom 2015), je zelena komponenta, kar pomeni da se 30 odstotkov nacionalne ovojnice za neposredna plačila nameni za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, v okviru katerih se bodo izvajali ukrepi: diverzifikacija kmetijskih rastlin, ohranjanje trajnega travinja in površine z ekološkim pomenom.

 

Ukrepi SKP so takšni, da zagotavljajo stabilnost tudi slovenskemu kmetijstvu in proizvodnji hrane, še posebej je pomembno, da je EU dala podporo mladim kmetom, ki bodo v prihodnje upravičeni do posebnega dodatka pri neposrednih plačilih kot tudi do posebnih ugodnosti v okviru Programa razvoja podeželja.

 

Pozitivni element nove strukture neposrednih plačil je tudi shema za male kmete, saj pomeni poenostavitev postopkov tako za kmete, ki se bodo odločili za vstop v shemo (ne bo potrebna letna oddaja vloge za neposredna plačila, ne bodo zavezanci za izvajanje zelene komponente ter ne bodo deležnih nekaterih kontrol, ki jih izvaja Agencija) kot tudi za administracijo.

 

Slovenija je bila med pogajanji uspešna tudi na področju zelene komponente, saj smo se zavzemali zlasti za večjo prožnost pri njenem izvajanju. Tako končni predlog zelene komponente, z upoštevanjem določenih vstopnih pragov omogoča enostavno in učinkovito izvedbo teh ukrepov na ravni kmetij in hkrati poveča prispevek kmetijstva k varovanju okolja in naravnih virov.

 

Nova shema neposrednih plačil dopušča tudi prostovoljno uvedbo proizvodno vezanih plačil, s katerimi lahko države članice ustrezno rešujejo specifične probleme vezane na posamezne sektorje ali regije v težavah, kjer obstaja nevarnost zmanjšanja ali celo opuščanja proizvodnje.

 

SKP tudi določa, da se kvote za sladkor ukinejo leta 2017. Slovenija je sicer zagovarjala stališče do ukinitve kvot z letom 2015, veliko držav pa je zagovarjalo ukinitev z letom 2020. Ob zaključku je bil sprejet kompromis. Za Slovenijo pa je zlasti pomembna zaveza Komisije, da bo z ustreznimi spremljevalnimi ukrepi zagotovila boljše delovanje trga ter s tem tudi normalizacijo cen sladkorja pri nas.

 

Vezano na ukinitev kvot za mleko z letom 2015, pa je za Slovenijo pomembno, da že jeseni 2014 začnemo razpravo na nivoju EU o dodatnih ukrepih za stabilizacijo trga. Sicer pa ostaja celoten mlečni sveženj urejen na način, kot je bil lani dogovorjen v okviru reforme sektorja mleka.

 

Pri področju Programa razvoja podeželja je bil sprejet dogovor, da se vsaj 30 % prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja nameni ukrepom, ki prispevajo k okoljskim ciljem, kar za Slovenijo ne predstavlja nikakršne ovire, saj že sedaj za te ukrepe namenja več kot 30 %.

 

 

Kako so razdeljena proračunska sredstva?

 

Skupna kmetijska politika ohranja največji delež proračuna EU (373 mrd EUR oz. 37 % proračuna), vendar se sredstva zanjo v primerjavi s tekočim finančnim okvirom 2007–2013 najbolj zmanjšujejo (-9 %), pri čemer je zmanjšanje največje pri neposrednih plačilih in tržnih ukrepih (-12 %). Sloveniji je v okviru SKP za obdobje 2014–2020 namenjenih 1,7 mrd EUR, od tega za I. steber, ki ga predstavljajo neposredna plačila in podpora trgu (ker se reforma za neposredna plačila začne izvajati v letu 2015 je navedeni znesek za obdobje 2015-2020), 814,5 mio EUR, in II. stebru, ki ga predstavlja program razvoja podeželja, 838 mio EUR. Oba področja sta tesno prepletena, zato jih je treba celovito in dosledno urejati.

 

 

Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020

 

Vlada RS je sprejela Strategijo za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

 

Strategija je izvedbeni dokument Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11) in predvideva mehanizme ter instrumente za doseganje strateških ciljev, zastavljenih v resoluciji. Te so - zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane; povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva; trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin in zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja.

 

Uresničevali se bodo preko sedmih prednostnih programskih  usmeritvah, ki so - zagotavljanje stabilnih proizvodnih in ekonomskih razmer za kmetijstvo, prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in povezanih panog; ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč; učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, krepitev agroživilskih verig in večja prepoznavnost domačih proizvodov; krepitev zagotavljanja javnih dobrin kmetijstva na področju varstva okolja in ohranjanja kulturne krajine; socialno vzdržen in skladen razvoj podeželja; večja vloga znanja in njegov učinkovitejši prenos.

 

Mehanizmi za izvajanje teh programskih usmeritev in doseganje zastavljenih ciljev so Program razvoja podeželja (PRP) 2014-2020, ukrepi 1. stebra Skupne kmetijske politike (SKP) - neposredna plačila in tržno cenovni ukrepi pa tudi ukrepi, ki se izvajajo na podlagi nacionalnih področnih strategij ali načrtov in se financirajo iz nacionalnega proračuna.

 

V finančnem obdobju 2014 – 2020 bo za kmetijstvo namenjenih dobrih 2,1 milijardi sredstev. Dobra polovica sredstev (51%) bo namenjena ukrepom PRP 2014 – 2020, skoraj 38 % izdatkom za neposredna plačila, dobrih 11 % pa bodo predstavljali ostali ukrepi, bodisi iz 1. stebra SKP ali pa iz nacionalnega proračuna. Strategija poleg  okvirnega finančnega ovrednotenja ukrepov po strukturi virov sredstev ter načina spremljanja izvajanja,  obsega tudi analizo stanja, cilje in ukrepe, ki so po svoji vsebini horizontalne narave in si sledijo po programskih usmeritvah, v drugem delu pa analizo stanja, strateške in razvojne cilje ter usmeritve po posameznih kmetijskih sektorjih.

 

Vključuje nabor vseh najpomembnejših ukrepov in aktivnosti, ki odražajo razvojne potrebe slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Ključni cilji, ki jih strategija zastavlja, so zagotoviti 350.000 ha trajno varovanih kmetijskih zemljišč.  Prizadevali si bomo povečati oziroma ohraniti obseg proizvodnje z izgradnjo novih namakalnih sistemov na 5.000 ha kmetijskih površin.  Prioriteta bodo tudi ciljno usmerjene raziskave v podporo razvojnim potrebam kmetijstva in izvajanje strokovnih nalog v kmetijstvu. Z vidika prehranske samooskrbe je naš cilj povečati samooskrbo z zelenjavo na 50%, samooskrbo s prašičjim mesom na 70%, povečati odkup krušne pšenice, namenjene za prehrano na 130.000 t in povečati ekološko pridelavo, ki jo bo izvajalo 5.000 kmetij na 55.000 ha. Za izboljšanju konkurenčnosti in strukturnih sprememb v kmetijstvu je cilj vsaj 5.000 kmetijskih gospodarstev, ki se bodo prestrukturirala oziroma izvedla posodobitev, pri oblikovanju koncepta kratkih oskrbnih verig pa je cilj, da v sistemu naročanja v javnih zavodih dosežemo najmanj 40% oskrbo z domačimi pridelki in proizvodi. V kmetijstvu in povezanih dejavnostih bomo s podprtimi projekti prispevali k zagotavljanju 1.300 novo ustvarjenih delovnih mest na podeželju.  Podprli bomo 1.300 lastniških prevzemov s podporo za generacijsko pomladitev kmetijstva oz. za mlade kmete, s ciljem za višjo kakovost hrane pa želimo, da se v  shemo izbrana kakovost vključi več kot 25% proizvodov.

 

 

Neposredna plačila

 

Neposredna plačila predstavljajo enega pomembnejših ukrepov za uravnavanje ekonomskega položaja kmetijske dejavnosti ob hkratnem usmerjanju pridelave v smeri trajnostnega razvoja kmetijstva. Za neposredna plačila je na ravni EU namenjenih približno 70% proračuna SKP.. Od vključno leta 2013 dalje so ta plačila v Sloveniji v celoti financirana s strani EU.

Povezava …

 

Tržno cenovni ukrepi

 

Tržni mehanizmi so bili za prvih 30 let obstoja skupne kmetijske politike (SKP) EU izključni za dosego njenih ekonomskih ciljev. Tržno cenovni ukrepi, ki so v izključni pristojnosti Evropske komisije, omogočajo uravnavanje notranjega trga s kmetijskimi in živilskimi proizvodi s ciljem, da se zagotavlja proizvajalcem primeren dohodek oz. razvoj panoge. Ta plačila pridejo v poštev, kadar se denimo zaradi izrednih vremenskih razmer zamaje stabilnost trgov, in predstavljajo manj kot 10 % EU proračuna SKP.

Povezava…

 

Program razvoja podeželja

 

Program razvoja podeželja (PRP) je skupni programski dokument države članice EU in Evropske komisije, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Program odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih država članica opredeli na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru. PRP namenja sredstva za pmoč kmetom za modernizacijo in večjo konkurenčnost kmetij ob hkratni skrbi za okolje, za diverzifikacijo kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti, za vitalnost podeželskih skupnosti. Ta plačila deloma financirajo države članice, navadno so večletna in predstavljajo približno 20 % EU proračuna SKP.
Povezava…


Zakonodaja EU

 

V Uradnem listu EU so bile dne 20. 12. 2013 objavljene vse štiri osnovne EU uredbe, ki opredeljujejo skupno kmetijsko politiko (v nadaljevanju: SKP). Uredbe odražajo politični dogovor med Evropsko komisijo, Evropskim svetom in Evropskim parlamentom.

Te štiri uredbe so:

Tekoč prehod iz sedanjega programskega obdobja v novega zagotavlja Prehodna uredba za leto 2014 (št. 1310/13).

 

Objavljena pa je tudi krovna uredba o skupnih določbah (SSO) o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (št. 1303/13).

 

Izvedbena določila objavljenih uredb pa bo Evropska komisija določila v izvedbenih in delegiranih aktih, ki jih bo objavila predvidoma tekom leta 2014.