Skoči na vsebino

LOVSTVO

(SOkol ARSO, avtor: A. Kolar)

 

Vrstna in populacijska pestrost avtohtonih prosto živečih živali, pestrost njihovega genetskega fonda in njihovega življenjskega okolja so izjemna vrednota in pomembno naravno bogastvo Slovenije. Prosto živeče živali so javna dobrina, zato je ohranitev avtohtonih vrst prosto živečih živali in njihovega naravnega okolja v nacionalnem interesu. Pri tem sta populacija vsake vrste prosto živeče živali in njen življenjski prostor neločljivo povezana, zato mora biti njuno obravnavanje celovito.

 

Populacije posameznih vrst prosto živečih živali imajo zaradi svoje velikosti, številčnosti, prostorske razširjenosti in nenazadnje zaradi njihovega uspešnega razvoja, ki se pri nekaterih vrstah odraža v vplivu na okolje, še posebno vlogo v ekosistemih. Prav zato in zaradi vpliva nekaterih vrst na kulturno krajino, ki je namenjena predvsem zadovoljevanju življenjskih potreb človeka, morajo biti določene vrste divjadi usklajene s cilji človekovih dejavnosti v prostoru.

 

Ker so različni pritiski civilizacije v kulturni krajini okrnili naravne samoregulacijske mehanizme, s katerimi naravni ekosistemi vzdržujejo naravno dinamično ravnovesje med svojimi sestavnimi deli, so nekatere živalske vrste opredeljene kot lovne oziroma imajo status divjadi.

 

 

Ureditev lovstva v Republiki Sloveniji 

 

Ureditev lovstva je rezultat družbenega, zgodovinskega, kulturnega, socialnega in pravnega razvoja.

  

Po uveljavitvi Zakona o divjadi in lovstvu v letu 2004 je bilo v Sloveniji ustanovljenih 408 lovišč in 12 lovišč s posebnim namenom. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo se izvaja v okviru lovskih organizacij, ki so: lovske družine, Lovska zveza Slovenije, lovišča s posebnim namenom, javni zavodi ter območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom.

  

Z lovišči upravljajo pravne osebe, ki so registrirane za dejavnost lovstva (lovske družine) in ki delujejo v javnem interesu, imajo javna pooblastila in izvajajo javno službo, vendar so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve svojih članov v skladu z zakonodajo o društvih. V Sloveniji je v lovske družine včlanjenih čez 20.000 lovcev, ki so nadalje organizirani v Lovsko zvezo Slovenije.

  

Upravljavci lovišč s posebnim namenom, ki so ustanovljena v najbolj značilnih življenjskih okoljih posameznih vrst divjadi v tistih predelih Slovenije, ki so iz naravovarstvenega vidika posebej pomembni, so pravne osebe javnega prava (Zavod za gozdove Slovenije - ZGD, Triglavski narodni park, Javni zavod protokolarne storitve).

 

Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom se zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo združujejo v območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, ki na podlagi javnega pooblastila med drugim opravljajo tudi upravne naloge, ki sodijo v državno pristojnost.