Skoči na vsebino

IZPLAČEVANJE ODŠKODNIN ZA ŠKODO, KI JO POVZROČIJO PROSTOŽIVEČE ŽIVALI

 

Glavna ločitev v pristojnosti upravljanja (vključuje tudi odškodninsko odgovornost) s populacijami prosto živečih vrst je ločitev na divjad in zavarovane prosto živeče živalske vrste.

 

 

Divjad so vrste prosto živečih živali, ki se lovijo in so v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08 in 46/14 – ZON-C) določene v Uredbi o določitvi divjadi in lovnih dob

(Uradni list RS, št. 101/04 in 81/14). Pristojno ministrstvo za upravljanje z divjadjo je  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

 

Zavarovane prosto živeče živalske vrste pa so določene z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16) in med drugimi vrstami mednje sodijo rjavi medved, volk, ris, krokar, kormoran, bober, škorec itd. Pristojno ministrstvo za upravljanje z zavarovanimi vrstami je Ministrstvo za okolje in prostor. Za škodo, povzročeno po zavarovanih prosto živečih živalih, je odgovorna Republika Slovenija. Postopek ocenjevanja in izplačila odškodnine je opisan na spletni strani Agencije RS za okolje, ki je dostopna na tej povezavi.

 

Odškodninska odgovornost za škodo od divjadi 

 

Odškodninska odgovornost zaradi škode od divjadi se deli glede na to, kje je škoda nastala, in sicer ali je nastala na lovni ali na nelovni površini. Nelovne površine so določene v prvem odstavku 10. členu Zakona o divjadi in lovstvu:
1.      površine, kjer je iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan lov na vse vrste divjadi;
2.      površine naselij in zaselkov;
3.      javni in zasebni parki ter pokopališča;
4.      vrtovi, nasadi, sadovnjaki, drevesnice in intenzivne kmetijske kulture, ograjeni z ograjo, ki ne dovoljuje prehoda zajcu ali parkljasti divjadi;
5.      z ograjo obdani industrijski in drugi objekti;
6.      površine vseh vrst obor, razen lovnih;
7.      otroška in športna igrišča, redno obiskovana in označena sprehajališča, kopališča in podobni objekti;
8.      površine, na katere dostop ni dovoljen;
9.      površine vseh javnih cest, prog in druge tovrstne površine.
 
Za škodo, ki jo povzroči divjad na lovnih površinah, so odškodninsko odgovorni upravljavci lovišč (lovske družine) in lovišč s posebnim namenom, medtem ko je za škodo, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah, odgovorna Republika Slovenija, v primeru, da škoda ni nastala zaradi lova ali druge krivde upravljavca.

 

Prijava škode upravljavcu lovišča
 
Lovska organizacija, ki upravlja lovišče, mora javno na krajevno običajen način objaviti osebne podatke oseb, ki so pooblaščene sprejemati zahtevke za povračilo škode po divjadi. Oškodovancu so pri prijavi škode upravljavcu lovišča v pomoč kontaktni podatki posameznih upravljavcev lovišč na spletni strani Lovske zveze Slovenije ali kontaktni podatki posameznih upravljavcev lovišč s posebnim namenom na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije oziroma Triglavskega narodnega parka.

 

 

 

 

 

Prijava škode komisiji za določanje višine škode od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah
 
Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah za posamezno lovsko upravljavsko območje sestavljajo predsednik (uslužbenec MKGP) in dva člana (en član je usposobljen za kmetijsko stroko, drugi član pa za gozdarsko in lovsko stroko). Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor brez pravice glasovanja.

Vse komisije imajo sedež na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kamor lahko oškodovanci, ki se niso sporazumeli z upravljavcem lovišča glede poravnave škode od divjadi na kmetijski ali gozdni kulturi, pošljejo pisno prijavo, in sicer po pošti na naslov  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na gp.mkgp(at)gov.si.

Prijava na komisijo mora vsebovati sledeče vsebine:
- zapisnik o ocenjeni škodi s strani upravljavca lovišča;
- pojasnilo s čim se oškodovanec pri oceni škode ni strinjal npr. cena pridelka, količina poškodovanega pridelka, velikost poškodovane površine, ipd.
- svoj predlog odškodnine in izračun le-te.

 

Trk divjadi in vozila

 

Za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo povzroči trk divjadi in premikajočega se vozila, odgovarja:
- voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi,
- upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca,
- upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.
 

Višina odškodnine za škodo od divjadi
 
Za lažje izvajanje prvega odstavka 55. člena Zakona o divjadi in lovstvu objavljamo Zbirnik tržnih odkupnih cen kmetijskih pridelkov za leto 2017. Zbrane cene je objavil Statistični urad Republike Slovenije na portalu SI-Stat.