Skoči na vsebino

STANJE POSAMEZNIH VRST DIVJADI

 

Divjad kot ožje opredeljen del prosto živečega živalskega sveta v skladu z zakonodajo o divjadi in lovstvu sestavljajo naslednje vrste:

  • navadni jelen (Cervus elaphus L.),
  • damjak (Dama dama L.),
  • srna (Capreolus capreolus L.),
  • gams (Rupicapra rupicapra L.),
  • alpski kozorog (Capra hircus ibex L.),
  • muflon (Ovis ammon (aries) musimon Schraber.),
  • divji prašič (Sus scrofa L.),
  • poljski zajec (Lepus europaeus Pallas),
  • alpski svizec (Marmota marmota L.),
  • navadni polh (Glis glis L.),
  • nutrija ali bobrovka (Myocastor coypus Molina),
  • pižmovka (Ondatra zibethica L.),
  • lisica (Vulpes vulpes L.),
  • rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides Gray.),
  • kuna zlatica (Martes martes L.),
  • kuna belica (Martes foina Erxleben.),
  • jazbec (Meles meles L.),
  • poljska jerebica (Perdix perdix L.) – gojena,
  • fazan (Phasianus colhicus L.),
  • raca mlakarica (Anas platyrhynchos L.),
  • šoja (Garrulus glandarius L.),
  • sraka (Pica pica L.),
  • siva vrana (Corvus corone cornix L.).

 

Področje upravljanja z velikimi zvermi ureja Ministrstvo za okolje in prostor...


Od t. i. velike divjadi so najštevilčnejše vrste parkljastih rastlinojedov, še zlasti sta praktično po celotnem ozemlju Slovenije splošno razširjena vrsti srna in divji prašič, nekoliko manjša pa je razširjenost navadnega jelena in gamsa. Alpskega kozoroga najdemo v prostorsko omejenih skupinah v Karavankah in Julijskih Alpah, medtem ko sta dve alohtoni vrsti, damjak in muflon, prisotni v prostorsko omejenih kolonijah.

 

Cilj trajnostnega gospodarjenja z rastlinojedimi parkljarji (jelenjad, srnjad, muflon, gams in damjak) in divjim prašičem so zdrave populacije divjadi s stabilno spolno in starostno strukturo, ki so usklajene tudi s populacijami drugih vrst in njihovim okoljem. Stanje male poljske divjadi se je po več kot desetletju regresije začelo rahlo izboljševati.

 

Vzrokov za postopno izboljševanje stanja male poljske divjadi je zagotovo več, delno pa jih lahko pripišemo tudi strožji zakonodaji in upoštevanju predpisov ter navodil pri uporabi kemičnih zaščitnih sredstev, ki jih bolj ozaveščeni pridelovalci poljščin in sadja doslednejše uporabljajo.

 

Stanje se je izboljšalo tudi na tistih področjih, kjer se je zaradi garij in povečanega lova (lisice, kune belice in zlatice) znižala številčnost plenilcev male divjadi. Uresničevanje določil letnih lovsko upravljavskih načrtov območij pri oblikovanju primernega okolja za te vrste divjadi iz preteklih let ter zadržanost pri poseganju v populacije se bodo v nadaljnjih letih zagotovo še obrestovali.