Skoči na vsebino

DAN SLOVENSKE HRANE


Vlada RS je oktobra 2012 sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsako leto tretji petek v novembru. Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. 


Zakaj lokalno pridelana hrana?


•    Je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. 


•    Zaradi bližine proizvodnje se zanjo lahko uporablja manj aditivov, kot so na primer konzervansi in barvila, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.


•    Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti in zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane.


•    Z izbiro lokalne hrane ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.


Letošnja vsebina dneva slovenske hrane se osredotoča na pomen zdravih tal in njihovo vlogo pri pridelavi kakovostne ter zdrave hrane. V ta namen se je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povezalo z Ministrstvom za okolje in prostor oziroma Slovenskim partnerstvom za tla, ki je bilo ustanovljeno 5. decembra 2017, ob svetovnem dnevu tal. 


V okviru dneva slovenske hrane poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), v katerega so  vključeni slovenski vrtci, osnovne šole ter druge institucije oz. javni zavodi.

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK »TSZ«

Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal leta 2011 na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, glavni namen projekta, ki poteka v vrtcih in osnovnih šolah, pa je ozaveščanje mladih o:


•    pomenu zajtrkovanja in uživanja, lokalno pridelane, zdrave in uravnotežene hrane
•    pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in ohranjanja čistega okolja
•    postopkih pridelave in predelave hrane ter dejavnostih na kmetijskem področju.


V projektu so posebej izpostavljene posamezne kmetijske panoge: prireja mleka, pridelava žit, čebelarstvo in sadjarstvo. Pomemben poudarek je tudi na splošnem ozaveščanju mladih o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti. 


Po priporočilih ministrstva je tradicionalni slovenski zajtrk sestavljen iz masla, mleka, medu, kruha in jabolka. Organizatorji dogodka so vabljeni, da pridelke in živila kupijo pri lokalnem ponudniku.  

 

K pripravi različnih aktivnosti in izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka so poleg vrtcev in osnovnih šol vabljeni tudi drugi vzgojno-izobraževalni zavodi ter javni zavodi, organizacije, itd. Projekt je namreč namenjen tudi navezovanju neposrednih stikov med vzgojno-izobraževalnimi zavodi, drugimi javnimi zavodi, potrošniki ter lokalnimi pridelovalci/predelovalci za nadaljnje sodelovanje pri dobavi živil, pa tudi za povezovanje z ostalimi lokalnimi deležniki. 
 

 

E-katalog primerov dobrih praks letošnjega obeleževanja dneva slovenske hrane in izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka

 

Gradivo 2018:

- spletno mesto Tradicionalni slovenski zajtrk

- plakat Dan slovenske hrane (.jpg)

- odredba o izvedbi projekta 

- Navodila za izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka 2018

- Pomen tal (spletna stran ministrstva za okolje in prostor) 

 

 

 

 

 

 

Arhiv ...

Tradicionalni slovenski zajtrk 2017 ...

Tradicionalni slovenski zajtrk 2016 ...

Tradicionalni slovenski zajtrk 2015 ... 

Tradicionalni slovenski zajtrk 2013 ...

Tradicionalni slovenski zajtrk  2013-2011 ...