Skoči do osrednje vsebine

Poleg konvencionalnega kmetovanja podpiramo tudi integrirano pridelavo in ekološko kmetijstvo, ki zagotavljata visokokakovostno hrano in zmanjšujeta obremenitev okolja. Tema načinoma pridelave so skupni dodaten nadzor, sledljivost v prometu in kmetovanje v skladu z nadstandardnimi pravili, ki so predpisana z zakonodajo.

Integrirana pridelava

Integrirana pridelava pomeni naravi in potrošniku prijaznejše kmetovanje, ki ob nadzorovani uporabi gnojil in predpisanih fitofarmacevtskih sredstev prinaša visokokakovostne pridelke. Pridelava poteka brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, redne analize in certificiranje pridelkov pa dajejo potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo standardom kakovosti, so zdravstveno neoporečni in varni. V Sloveniji integrirano pridelujemo poljščine, sadje in oljke, grozdje, hmelj in zelenjavo. Tehnologija pridelave, postopki kontrole in označevanje so določeni v pravilnikih, nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje pa izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.

Ekološko kmetijstvo

Ekološko kmetijstvo je kmetovanje, ki spoštuje naravne življenjske cikle ter kar najbolj zmanjša človekov vpliv na okolje. Prepovedana je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, pesticidov, gensko spremenjenih organizmov in iz njih pridobljenih izdelkov ter različnih regulatorjev rasti. Taka pridelava zagotavlja visokokakovostno in varno hrano z bogato prehransko vrednostjo. Poleg tega ekološko kmetijstvo omogoča trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri ter živalskim vrstam in pasmam prilagojeno rejo. V sistemu ekološkega kmetovanja zagotavljamo nepretrgan in pregleden nadzor nad pridelavo in predelavo »od vil do vilic«. Zaradi pomembnosti ekološkega kmetovanja smo temu področju v okviru Programa razvoja podeželja namenili tudi različne finančne podpore.

Kaj so pravila pogojenosti?

Eno od orodij, s katerim skrbimo za spoštovanje standardov pri kmetovanju, je pogojenost. To je skupek minimalnih zahtev s področja podnebja in okolja, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov, javnega zdravja in zdravja rastlin ter dobrega počutja živali, ki jih morajo upoštevati vsi kmetje, ki prejemajo plačila iz ukrepov skupne kmetijske politike (SKP). Namen pogojenosti ni zniževanje plačil upravičencem, ampak predvsem obveščanje upravičencev, da morajo določene zahteve spoštovati. Ob morebitnih kršitvah se jim plačila SKP vendarle znižajo, ob težkem namernem ali ponavljajočem kršenju zahtev pa v izjemnih primerih tudi ukinejo.