Skoči na vsebino

VARNOST, KAKOVOST, NADZOR IN OZNAČEVANJE

Potrošnik bi moral, ko stoji pred prodajno polico, natančno vedeti, kako lahko preveri, ali je  zelenjava, ki jo kupuje, res lokalno pridelana ter ustrezne kakovosti. Prav zato obstajajo predpisi,  po katerih se morajo proizvajalci in trgovci ravnati, ko živila označujejo, ter zagotavljajo za potrošnika ustrezno varnost in kakovost proizvoda. Nemalokrat pa potrošnik s temi določili ni dovolj seznanjen. Zato tudi ne more biti ustrezno zahteven in odreagirati, ko ugotovi, da se na prodajnih policah  znajdejo proizvodi, ki ne ustrezajo predpisanim zahtevam. 

 

Zakonodaja

 

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode , postavlja temelj za izdajo tržnih standardov za sadje in zelenjavo in dodatne zahteve za trženje proizvodov sektorja sadja in zelenjave: 

  1. Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki se sveži prodajajo potrošnikom, se lahko tržijo samo, če so zdravi, neoporečni in tržne kakovosti ter če je navedena država porekla.
  2. Tržni standardi se uporabljajo na vseh stopnjah trženja. 
  3. Imetnik proizvodov, za katere veljajo sprejeti tržni standardi, takih proizvodov znotraj Skupnosti ne sme razstavljati, jih ponujati v prodajo, dobavljati ali z njimi trgovati na noben drug način kakor v skladu s temi standardi in je odgovoren za izpolnjevanje teh standardov.
  4. Države članice na podlagi analize tveganja selektivno preverijo, ali zadevni proizvodi izpolnjujejo ustrezne tržne standarde. Pri teh pregledih je poudarek na fazo pred odpremo iz proizvodnega območja, ko se proizvodi pakirajo ali nalagajo. Proizvodi iz tretjih držav se pregledajo pred sprostitvijo v prosti promet. 

Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave   določa posebne tržne standarde (PTS) za naslednje proizvode, ki so obvezni za uporabo: jabolka, agrumi, kivi, solata, kodrolistne endivije in endivije eskariol, breskve in nektarine, hruške, jagode, paprika, namizno grozdje, paradižnik.

 

Uredba Komisije št. 543/2011 določa posebne tržne standarde (PTS) za naslednje proizvode, ki so obvezni za uporabo: jabolka, agrumi, kivi, solata, kodrolistne endivije in endivije eskariol, breskve in nektarine, hruške, jagode, paprika, namizno grozdje, paradižnik

Sadje in zelenjava, za katera ne velja posebni tržni standard, morata biti v skladu s splošnim tržnim standardom (STS), določen v Uredbi Komisije št. 543/2011, Priloga I, Del A.

Za naslednje proizvode se ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi: negojene gobe, kapre,  grenki mandelj, neoluščeni mandeljni, neoluščeni lešniki, oluščeni orehi, pinjole, pistacije, makadamija, pekan, drugi oreški, posušene rajske smokve, posušeni agrumi, mešanice tropskih oreščkov, mešanice drugih oreščkov, žafran.  

 

Označevanje sadja in zelenjave

 

Na prodajnem mestu morata biti zelenjava  in sadje označena  v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje predpakiranih živil, in v skladu z ustreznim tržnim standardom, razen kadar  gre za  posamezen plod ali zelo majhno količina sadja ali zelenjave, ki je zavita v folijo za ohranjanje svežine. 

Če živila niso predpakirana, mora biti sadje ali zelenjava označena v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje živil, ki niso predpakirana, in v skladu z ustreznim tržnim standardom.

Če sta sadje ali zelenjava v razsutem stanju, morata biti označena kot nepakirano sveže sadje in zelenjava, kot tudi v  skladu z ustreznim tržnim standardom. 

Na deklaraciji mora biti obvezna oznaka porekla

 

Obvezne oznake za sadje in zelenjavo (SZ)  

 

Oznake glede na Izvedbeno Uredba Komisije št. 543/2011:

  • Obvezne oznake za sadje in zelenjavo z dopolnili za enote pakiranja (enota pakiranja: posamezno pakiran del serije, vključno z vsebino, ki omogoča ravnanje in prevoz številnih prodajnih enot ali proizvodov v razsutem ali urejenem stanju, da bi preprečili škodo pri fizičnem ravnanju in prevozu. Zabojniki za cestni, železniški, ladijski ali zračni transport se ne štejejo kot enote pakiranja); 
  •  Obvezne oznake  za sadje in zelenjavo z dopolnili v fazi maloprodaje;
  •  Dodatne obvezne oznake  za sadje in zelenjavoglede na vrsto pakiranja.

Splošni tržni standard

 

Minimalne zahteve glede kakovosti:

 

Ob upoštevanju dovoljenih odstopanj morajo biti proizvodi:

  • nepoškodovani,
  • zdravi; proizvodi, ki so gnili ali poškodovani, tako da niso primerni za uživanje, se izključijo,
  • čisti, praktično brez vsake vidne tuje snovi,
  • praktično brez škodljivcev,
  • praktično brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci,
  • brez odvečne zunanje vlage,
  • brez tujega vonja in/ali okusa.

Stanje proizvodov mora biti takšno, da ti lahko:

  • prenesejo prevoz in ravnanje (rokovanje) z njimi ter 
  • prispejo v namembni kraj v zadovoljivem stanju.
  • Proizvodi morajo biti dovolj razviti in zreli.
  • Razvitost in zrelost proizvodov morata biti takšni, da omogočata nadaljnje zorenje proizvodov, dokler ne dosežejo zadostne stopnje zrelosti.

V vsaki partiji se dovoli odstopanje v višini 10 % glede na število ali maso proizvoda, ki ne zadosti minimalnim zahtevam glede kakovosti. Vendar to odstopanje ne zajema proizvodov, ki so zaradi gnitja ali drugih poškodb neprimerni za uživanje.

 

Označevanje porekla proizvodov:

  • Polno ime države porekla. Za proizvode, ki izvirajo iz države članice, se ime navede v jeziku države porekla ali v katerem koli drugem jeziku, ki ga razumejo potrošniki v namembni državi. 
  • Za druge proizvode se ime navede v katerem koli jeziku, ki ga razumejo potrošniki v namembni državi.

Nadzor Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje 

 

Inšpekcija za kakovost živil v Inšpektoratu za kmetijstvo gozdarstvo, hrano in okolje nadzoruje, če so izpolnjene zahteve glede označevanja živil, ugotavljajo nepravilnosti glede zagotavljanja sledljivosti proizvodov in  njihove predpisane kakovosti. Med težje kršitve tako štejemo, kadar blago ni označeno, ne dosega minimalne kakovosti oziroma, kadar je v prodaji velika količina blaga z nepravilnostmi in se le te ponavljajo. Za  lažje kršitve pa gre, če manjka ena oznaka ali ta ni pravilna, oziroma kadar je količina blaga z nepravilnostmi majhna. 

 

Ugotovljene nepravilnosti glede označevanja:

  • Nepravilnosti v označevanju porekla (manjka ali ni pravilno),
  • Označeni so kakovostni razredi tudi pri tistih vrstah sadja in zelenjave, kjer ni več EU standardov,
  • Pomanjkljive oznake pri predpakiranem sadju in zelenjavi,
  • Označevanje sorte (manjka ali ni pravilna),
  • Manjka podatek o tretiranju agrumov po spravilu,
  • Označevanje kakovostnih razredov v letakih,
  • Označevanje prodaje na kos skupaj z neto maso,
  • Označevanje roka uporabnosti predpakiranih gob.

Ugotovljene nepravilnosti glede sledljivosti:

  • Ni dokumenta o blagu na prodajnem mestu,
  • Oznaka porekla dobavnica-prodajno mesto se ne ujema,
  • Ni oznake lota.

Ugotovljene nepravilnosti glede kakovosti:

  • Blago ne ustreza minimalnim pogojem kakovosti: poškodovano (jabolka, hruške), nagnito (jajčevci, kumare, krompir), plesnivo (citrusi), izsušeno (ananas), s poganjki (čebula, česen), prezrelo (zmehčan kivi), z vlago (solata),
  • Predpakirano sadje ne ustreza minimalni kakovosti zaradi tiska na embalažah potrošnik težko opazi te plodove,
  • Blago ne ustreza označeni kategoriji kakovosti (paprika, paradižnik, kivi).

 

Kakovost ekoloških živil

 

Veste že, da je ekološko kmetijstvo koristno za okolje in za živali.

 

Eden glavnih ciljev ekološkega kmetijstva je pridelava živil s privlačnimi in pristnimi okusi, teksturo in z značilnostmi. To na ravni kmetije dosežejo s strogo prepovedjo rabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) in strogimi omejitvami rabe:

  • pesticidov (herbicidov, fungicidov …),
  • sintetičnih gnojil,
  • antibiotikov.

Kmetje visokokakovostne pridelke ustvarjajo tudi z:

  • večletnim kolobarjenjem;
  • dopuščanjem daljšega časa za zorenje rastlin in rast živali,
  • uporabo avtohtonih pasem in rastlinskih sort.

Faza predelave k temu prispeva s pomočjo stroge prepovedi rabe GSO in strogimi omejitvami:

  • dodatkov in pomožnih tehnoloških sredstev,
  • kemično sintetiziranih dodatkov.

Okus

 

Prednosti okusa ekoloških pridelkov so bolj ali manj subjektivne, vendar pa je za ekološke kmete znano, da na svojih kmetijah skrbijo za večjo pestrost rastlinskih in živalskih vrst. To porabnikom nudi priložnost za uživanje v novih okusih in kulinaričnih doživetjih.

 

Povpraševanje

 

Razen tega, da zagotavlja okusna in pristna živila, si ekološko kmetijstvo prizadeva pridelovati tudi živila, ki odražajo raznolike kulinarične želje in veščine sodobnega porabnika.

To pomeni, da med sodobnimi ekološkimi živili niso le sveži pridelki neposredno s kmetije, ampak tudi vsakodnevni izdelki, kot so vina, pivo, testenine, jogurti, pripravljene jedi, siri in tako naprej, za katere uporabljajo prefinjene predelovalne postopke.

In prav tako kot njihovi konvencionalni kolegi tudi ekološki kmetje in predelovalci spremljajo prehranske smernice, s čimer poskrbijo za to, da njihovi izdelki sledijo spremembam okusa in zahtev porabnikov.

 

Sezonska hrana

 

Ekološko kmetijstvo daje prednost kratkim razdaljam prevoza na trg, zato zelo poudarja pridelavo sezonske hrane. Tržne poti so lahko zelo krajevne, kot je npr. kmetija, kjer so bila živila pridelana, krajevne kmečke tržnice ali stojnice ob cesti. 

 

Zagotovila

 

Seveda ta načela in koristi, ki iz njih izvirajo, podpira sistem znaka in označevanja EU za ekološko kmetijstvo ter ustrezen sistem certifikacije, ki se uporablja v naši državi.

 

 

Označevanje ekoloških živil

 

Kmetijske pridelke oz. živila, ki se tržijo v Sloveniji se mora označevati z enotno označbo ››ekološki‹‹ in to le potem, ko je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oz. predelano v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 128/06, 21/07 in 37/07), Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES. Poleg označbe ››ekološki‹‹ se lahko uporabljajo tudi okrajšave kot sta „bio” in „eko”.

Pri označevanju kmetijskih pridelkov oz. živil je obvezna tudi uporaba evropskega logotipa.

Kmetijski pridelki oz. živila so lahko označeni še dodatno z nacionalnim zaščitnim znakom v skladu s predpisom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oz. živil.

Poleg te uradne označbe, zaščitnega znaka in evropskega logotipa so lahko kmetijski pridelki in živila označeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot na primer: Biodar, Demeter itd.

 

Več informacij najdete tukaj...