Skoči na vsebino

IDENTIFIKACIJA IN REGISTRACIJA

 

V letošnjem letu je pričela veljati Uredbe Komisije (ES) št. 504/2008 o izvajanju Direktiv Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev, ki prinaša določene novosti na področju identifikacije kopitarjev. Predpisi, ki so doslej urejali identifikacijo kopitarjev, so določali, da mora lastnik vse kopitarje identificirati in pridobiti identifikacijske dokumente. Novi predpisi pa v identifikacijo kopitarjev uvajajo obvezno čipiranje, tako za žrebeta kot za odrasle kopitarje, ki še niso identificirani. Če kopitar ni identificiran oziroma če ob zdravljenju kopitarja identifikacijski dokument (ID) ni na voljo in veterinar ne pozna namena uporabe živali (za prehrano ljudi ali pa ne za prehrano ljudi), ga z nekaterimi zdravili ne sme zdraviti.

 
V nadaljevanju predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja.

 

Število najdenih vprašanj:  

Prikaži vse
Skrij vse
  • Kdaj moram zaprositi za ID za živali, rojene po 1. juliju 2009?

     

    Žrebeta morajo biti identificirana (to je, biti čipirana, registrirana in imeti izdan ID) do 31. decembra v letu, v katerem so rojena, ali 6 mesecev po rojstvu, pri čemer se upošteva kasnejši datum. To pomeni, da žrebet, rojenih po 30. juniju ni nujno identificirati v letu rojstva, morajo pa biti identificirana v šestih mesecih po rojstvu.

     
    Lastnik oziroma imetnik kopitarja mora zaprositi za ID praviloma do 28. dneva starosti živali, najkasneje pa 90 dni pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.

     
    Za registrirane kopitarje v vsakem primeru veljajo roki, določeni z rejskim programom, to je starost 28 dni.

  • Kopitarja, rojenega pred 1. julijem 2009, želim oddati v klavnico. Kaj moram storiti?

     

    Kopitarji, ki gredo v klavnico v Sloveniji, morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:

    • imajo PI ali ID (identificirani so v skladu z odločbama 93/632 ali 2000/68);
    • so čipirani in imajo kopijo zahtevka za izdajo ID, iz katerega je razvidno, da je bil zahtevek oddan pred 31. decembrom 2009.

     
    Klavnici morate ob oddaji živali predložiti veljaven identifikacijski dokument (ID ali PI) ali kopijo zahtevka za izdajo ID in izjavo o prehranski varnosti za živali namenjene za zakol.

  • Kupujem kopitarja iz države, ki je članica EU. Kaj mo ram storiti?

     

    Ob nakupu kopitarja v drugi državi članici EU mora kupec predložiti ID organizaciji, ki ga je izdala, skupaj z vsemi podatki o novem lastniku, zaradi spremembe lastništva.

     
    V kolikor se sprememba lastništva ne uredi v državi članici, ki je ID izdala, je to treba urediti v Sloveniji. V tem primeru novi lastnik (ali po njegovem pooblastilu imetnik) ID in podatke o nakupu (datum nakupa, podatki o novem lastniku) predloži kontaktni točki (VF), ta pa podatke zavede v centralni register kopitarjev ter jih posreduje izdajatelju ID. Če kontaktna točka ID zadržuje več kot pet delovnih dni, lastniku izda Potrdilo o začasnem odvzemu ID.

  • Želim začasno premakniti kopitarja v Slovenijo iz države, ki je članica EU. Kaj moram storiti?

     

    Kopitar, ki v Slovenijo prihaja iz države, ki je članica EU, mora biti čipiran in mora imeti veljaven ID.

  • Želim za stalno uvoziti kopitarja iz države, ki ni članica EU. Kaj moram storiti?

     

    Najkasneje v 30 dneh po uvozu kopitarja (končanem carinskem postopku) morate spremne dokumente kopitarja predložiti izdajatelju v Republiki Sloveniji in vložiti zahtevek za identifikacijski dokument ali za vpis obstoječega dokumenta v centralni register.

  • Želim začasno uvoziti kopitarja iz države, ki ni članica EU. Kaj moram storiti?

     

    Kopitarje, ki ostanejo v Sloveniji manj kot 30 dni, morajo spremljati ustrezni veterinarski dokumenti za začasen vnos v EU. Takšnega kopitarja ni treba vpisati v centralni register kopitarjev in mu izdati ID, razen v primeru, če se kopitar premakne v drugo državo članico EU.

  • Kopitarja želim izvoziti. Ali ga mora spremljati ID?

     

    Da, poleg drugih veterinarskih dokumentov (npr. veterinarsko spričevalo), ki jih zahteva zadevna država, ki ni članica EU.

  • Kakšen je namen oddelka IX v ID?

     

    V oddelku IX se lahko lastnik ob izdaji ID odloči, da kopitar nikoli ne bo namenjen za
    prehrano ljudi in to potrdi s podpisom v identifikacijskem zapisniku in v delu II oddelka IX ID, ko je ta izdan. Zavedati pa se mora, da je ta status nepovraten, in ga ne on ne morebitni prihodnji lastniki ne bodo mogli spremeniti nazaj v status kopitarja, ki je namenjen za zakol za prehrano ljudi. Takega kopitarja ne bo mogoče oddati v klavnico za zakol za prehrano ljudi.

     
    Kadar se lastnik kopitarja odloči, da bo kopitar namenjen za prehrano ljudi, to določi s podpisom v identifikacijskem zapisniku, ob izdaji ID pa se oddelek IX pusti prazen (kar pomeni, da ima kopitar status živali, ki je lahko namenjena za prehrano ljudi). Seveda pa ima on ali pa katerikoli od naslednjih lastnikov tudi možnost, da kadarkoli ta status spremeni v status živali, ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi. To stori tako, da v ID izpolni del II oddelka IX in ga podpiše ter to sporoči izdajatelju ID.

     
    Če del II oddelka IX ni izpolnjen in je torej kopitar namenjen za prehrano ljudi, mora veterinar vse posege pri živali vpisati v dnevnik veterinarskih posegov, uporabo določenih zdravil pa vpisati tudi v del III oddelka IX ID.

     
    Kadar veterinar zdravi kopitarja z določenimi zdravili, ki vsebujejo substance, katere niso dovoljene za zdravljenje kopitarjev, namenjenih za prehrano ljudi, mora ta veterinar obvezno v delu II oddelka IX žival označiti kot »ni namenjena za prehrano ljudi«, to potrditi s svojim podpisom. Podatke o spremembi statusa kopitarja mora imetnik posredovati izdajatelju ID v Sloveniji, ali v primeru, da je izdajatelj v drugi državi članici, kontaktni točki (VF). V primeru, da se lastnik odloči za takšno zdravljenje, kopitar ni več primeren za zakol za prehrano ljudi.

     
    Nazadnje je seveda treba povedati še to, da kopitarja ne bo nujno zaklati za prehrano ljudi, tudi če ima status živali, namenjene za prehrano ljudi; to pomeni, da lahko lastnik ob času, ko žival obnemore ali se hudo poškoduje, izbira med zakolom in evtanazijo.

     
    Če imate vprašanja glede zakola živali za prehrano ljudi ali zdravljenja kopitarja, se posvetujte z veterinarjem.

  • Lahko veterinar zdravi kopitarja, ki ga ne spremlja ID?

     

    Kadar v nujnih primerih ID ni na voljo in veterinar ne more preveriti, ali je kopitar namenjen za prehrano ljudi ali ne, sme pri zdravljenju uporabiti le snovi, primerne za kopitarje, ki so namenjeni za prehrano ljudi.

     
    Veterinar mora ob zdravljenju z veterinarskimi zdravili imeti dostop do ID. Če zdravi kopitarja z zdravili, ki so prepovedana za uporabo pri klavnih živalih, mora izpolniti in podpisati del II oddelka IX in s tem živali spremeniti status v »ni namenjena za prehrano ljudi«.

  • Če prodam kopitarja, lahko novi lastnik spremeni izjavo glede uporabe kopitarja za prehrano ljudi?

     

    Ko je žival enkrat označena kot »ni namenjena za zakol za prehrano ljudi« v delu II oddelka IX, poznejši lastnik tega ne more spremeniti. Namen tega pravila je, da se zagotovi, da živali, ki so bile morda zdravljene z zdravili, ki so prepovedana za uporabo pri živalih, ki so namenjene za zakol za prehrano ljudi, ne vstopijo v prehransko verigo.

     
    Če pa je žival označena kot »namenjena za zakol za prehrano ljudi«, lahko novi lastnik kadarkoli ta status spremeni v status živali, ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi. To stori tako, da v ID izpolni del II oddelka IX in ga podpiše ter to sporoči izdajatelju ID.

     

  • Imam več kot en ID za mojega kopitarja - kaj naj naredim?

     

    Oba identifikacijska dokumenta predložite izdajatelju. Le-ta bo preveril, kateri je veljaven in v centralni register zabeležil veljavni ID, neveljavnega pa uničil. Izdajatelj ID bo pred dokončno odločitvijo o tem obvestil VURS ali IRSKGH.

  • Izgubil sem ID kopitarja - kaj naj storim?

     

    Nemudoma morate pri izdajatelju, ki je izdal ID, zahtevati dvojnik. Vlogi morate priložiti dokazilo oziroma izjavo o lastništvu živali, ki je overjena na upravni enoti ali pri notarju. Izdajatelj bo pred izdajo dvojnika ID preveril identiteto živali. V oddelku IX bo kopitarju dodelil status kopitarja, ki ni namenjen za zakol za prehrano ljudi.


    Pod določenimi pogoji lahko kopitar, ki je čipiran, ter ima v centralnem registru pred izgubo ID določen status kopitarja za zakol za prehrano ljudi, ta status ponovno pridobi.
    Praviloma velja, da je identiteta nedvoumno ugotovljena, če se številka čipa, ki se ugotovi pri ogledu živali, ujema s številko, ki je zavedena v centralnem registru, ali (ko gre za živali, ki jim je bil ID izdan pred 01.07.2009 in imajo v centralnem registru zaveden natančen opis in oris) se dlačna in druga znamenja ujemajo z deponiranim opisom in orisom živali. Kadar so na živali očitna znamenja, da je bil v preteklosti čip odstranjen, je identiteta živali vprašljiva.

  • Izgubil sem ID kopitarja, katerega identitete ni mogoče nedvoumno ugotoviti.

     

    Kadar identitete kopitarja ni mogoče nedvoumno ugotoviti, izdajatelj izda nadomestni ID in kopitarju v oddelku IX dodeli status živali, ki ni namenjena zakolu za prehrano ljudi.

  • ID se je poškodoval, a vsebina je v celoti berljiva. Ali moram zaprositi za dvojnik? Kako je s prehranskim statusom živali?

     

    Kadar se ID kopitarja ni dejansko izgubil in je vsebina v celoti berljiva, a je tako poškodovan, da ga je treba zamenjati, lastnik oziroma imetnik pri izdajatelju vloži zahtevek za ponovno izdajo ID.

  • Izgubil sem ID kopitarja, ki je bil izdan v državi, ki je članica EU. Kaj moram storiti?

     

    Dvojnik ID zahtevate prek kontaktne točke (VF). Le-ta bo navezala stik z izvornim izdajateljem in skupaj z njim poskrbela za izdajo dvojnika oziroma, v nekaterih okoliščinah (npr. izvorni izdajatelj več ne obstaja), izdala ID.

  • Izgubil sem identifikacijski dokument kopitarja, ki je bil izdan v državi, ki ni članica EU. Kaj moram storiti?

     

    Dvojnik ID zahtevate prek kontaktne točke (VF). Le-ta bo navezala stik z izvornim izdajateljem in skupaj z njim poskrbela za izdajo dvojnika oziroma, v nekaterih okoliščinah (npr. izvorni izdajatelj več ne obstaja), izdala ID. V delu II oddelka IX dvojnika se kopitar razvrsti med živali, ki niso namenjene za zakol za prehrano ljudi.

  • Kakšne bodo posledice, če ne poskrbim za identifikacijo kopitarja?

     

    Za kršitve določb predpisov o identifikaciji kopitarjev so predpisane sankcije. Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (ES) št. 504/2008 o izvajanju Direktiv Aveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev predvideva kazni v naslednjih primerih:

    • opustitev prijave živali za označitev
    • zloraba mikročipov ali dokumentacije
    • opustitev prijave spremembe podatkov o lastniku, imetniku, gospodarstvu ali prijave kopitarja v mdnarodnem prometu
    • opustitev prijave podatkov o prejemu zdravil pri klavnih kopitarjih
    • zakol nepravilno identificiranega kopitarja.

    Za fizične osebe znašajo zagrožene kazni od 120 do 500 EUR, za pravne osebe pa od 1200 do 6000 EUR.

  • Kako posodobim (vnesem spremembe) ID, ki ga je izdala priznana organizacija za izdajo v Evropski uniji?

     

    Posodobitev se izvede preko kontaktne točke (VF). Le-ta bo po potrebi o posodobitvi obvestila izvornega izdajatelja.

  • Organiziram tekmovanje; moram preveriti ID kopitarjev, ki se udeležujejo tekmovanja?

     

    Vedno!

  • Ali prevozniki krme spadajo v obseg te uredbe?

     

    Da. Nacionalni pristojni organi morajo uvesti sistem, ki jim omogoča pregled vseh podjetij z dejavnostjo na področju prevozništva krme, vendar zaradi tega še ni treba zahtevati registracije ali odobritve za vsak tovornjak ali poštni urad. Ustrezna prevozniška podjetja registrira nacionalni pristojni organ.

  • Ali premični mešalniki krme, prodajalci krme na drobno in trgovci s krmo spadajo v obseg Uredbe o higieni krme?

     

    Da. Vse te dejavnosti spadajo v opredelitev pojma »upravljavec obrata na področju krme«.
    Trgovci, ki delujejo zgolj kot posredniki in ne izvajajo nobene fizične dejavnosti v zvezi s krmo, se kljub tem štejejo za upravljavce obratov na področju krme, ker delujejo kot distributerji krme. V praksi bi bila glavna obveznost, ki bi jo morali izpolniti, ta, da dosegajo skladnost z zahtevami o sledljivosti, kakor so predpisane v Prilogi II.

  • Kaj zajema pojem »primarna proizvodnja«?

    Uredba o higieni krme opredeljuje le pojem »primarna proizvodnja krme«, in ne pojma primarne proizvodnje na splošno, in se navezuje le na proizvodnjo kmetijskih izdelkov in proizvodov. Ekstrakcije mineralov v rudarskem podjetju ni mogoče povezovati s primarno proizvodnjo krme. Pojem enostavne fizične obdelave zajema postopke čiščenja in sortiranja žit ter sušenje trave na soncu, ne zajema pa umetnega sušenja ali mletja. 
     

  • Kaj pomeni besedilo »majhne količine primarne proizvodnje krme« v členu 2(2)(d)?

     

    Definicija EU za »majhno količino« ne obstaja. Določiti jo morajo pristojni nacionalni organi.

  • Kje se začne pojem upravljavec obrata na področju krme?

    Na primer, ali bi morali rudarsko podjetje, ki zelo majhen del svoje proizvodnje le prodaja na področje krme, šteti za obrat na področju krme? Bi morali proizvajalca stranskega proizvoda v živilskem sektorju šteti za obrat na področju krme?

     
    Kadar je proizvod namenjen za uporabo v krmi – ali vsaj za morebitno uporabo kot krma – ga je treba šteti za krmo, četudi ga je treba nadalje obdelati, da izpolnjuje zahteve o varnosti. Proizvodi so krma, četudi so le delno obdelani/predelani (člen 3(4) Uredbe (ES) št. 178/2002), razen če se štejejo za snovi, namenjene tehnični uporabi, ki ne smejo vstopiti v prehransko verigo ljudi. Krma mora biti varna (člen 15(1) Uredbe (ES) št. 178/2002). Za proizvajalca se šteje, da je upravljavec obrata na področju krme.
    Določbe člena 5(6) Uredbe o higieni krme, ki navajajo, da »morajo upravljavci obratov na področju krme in kmetje pridobivati in uporabljati krmo le iz obratov, ki so registrirani in/ali odobreni v skladu s to uredbo«, omogočajo pristojnim organom, da lažje opredelijo upravljavce, ki spadajo v obseg te uredbe.
    Pristojnim nacionalnim organom ni treba voditi dveh registrov za upravljavce, ki sočasno spadajo v obseg Uredbe o krmi in Uredbe o hrani, vendar pa morajo v registru navesti dejstvo, da poslovne dejavnosti upravljavca potekajo na obeh področjih.

     

  • Kje je meja med postopki, za katere velja Priloga I, in postopki, za katere velja Priloga II, v zvezi z dejavnostmi prevoza, skladiščenja in ravnanja s primarnimi proizvodi?

    Dejavnosti prevoza, skladiščenja in ravnanja s primarnimi kmetijskimi proizvodi med kmetijskim gospodarstvom in drugim obratom se štejejo za dejavnosti, povezane s primarno proizvodnjo krme, in zato zanje veljajo zahteve iz Priloge I. Od trenutka dalje, ko primarni kmetijski proizvodi prispejo v drug obrat za nadaljnjo obdelavo in/ali ravnanje z njimi, se ne štejejo več za primarne kmetijske proizvode. Za vse nadaljnje postopke veljajo zahteve iz Priloge II.

      

  • Katere vrste dejavnosti zajema člen 5(1)(c) (»mešanje krme za izključne potrebe lastnega gospodarstva, brez uporabe dodatkov ali premiksov, ki vsebujejo dodatke, z izjemo dodatkov za siliranje«)?

    Namen zakonodajalca je bil, da namerno izključi mešalnike krme na lastnem gospodarstvu iz obveznosti Priloge II, pod pogojem, da ne uporabljajo krmnih dodatkov ali premiksov, ki vsebujejo krmne dodatke (z izjemo dodatkov za siliranje). Za mešanje krme z dopolnilno krmo za izključne potrebe lastnega gospodarstva veljajo le zahteve iz Priloge I, in upravljavcem takih obratov ni treba izvajati postopkov na podlagi načel HACCP. V vseh drugih primerih, kakor je uporaba premiksov, ki vsebujejo krmne dodatke, v postopkih mešanja krme na lastnem gospodarstvu, pa morajo mešalniki krme na lastnem gospodarstvu izpolnjevati zahteve iz Priloge II.

     

  • Ali se mobilni mešalniki krme lahko štejejo v primarno proizvodnjo?

    Ne. Člen 5(1)(c) sme veljati le, če kmet sam izvaja mešanje krme. Od trenutka dalje, ko kmet postopek mešanja krme prenese na mobilni mešalnik krme, se ta postopek ne more več šteti za postopek, povezan s primarno proizvodnjo.

     

  • Katere vrste dokazov mora predložiti podjetje, da izpolnjuje zahteve v zvezi s HACCP, kakor je predvideno v členu 7?

    Odločitev o tem, katere vrste dokazov mora predložiti podjetje ter kaj pomeni besedilo »ob upoštevanju vrste in velikosti obrata na področju krme«, je prepuščena pristojnim nacionalnim organom.

     

  • Ali morajo upravljavci obratov na področju krme imeti uvedene finančne garancije iz člena 8 že s 1. januarjem 2006?

    Ne. Uvedba obveznega sistema finančnih garancij je pogojena s predložitvijo zakonodajnega predloga, ki ga da Evropska komisija in ga sprejmeta Svet Evropske unije in Evropski parlament v postopku soodločanja.

     

  • Ali mora biti obrat, ki je odobren v skladu z zahtevami, predpisanimi v Direktivi 95/69/ES, odobren tudi po celotnem postopku odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 183/2005?

    Ne. Ker Uredba (ES) št. 183/2005 ne uvaja nobenih posebnih dodatnih zahtev v primerjavi z Direktivo 95/69/ES, ostane v veljavi odobritev, priznana v skladu z Direktivo 95/69/ES. Vendar mora upravljavec obrata predložiti dokaze o tem, da izvaja sistem na podlagi HACCP, in da izpolnjuje zahteve iz Priloge II.

     

  • Kakšne informacije morajo uradno sporočati upravljavci, ki so odobreni ali registrirani v skladu z Direktivo 95/69/ES in omenjeni v členu 18(1)?

    Namen tega uradnega sporočanja je, da upravljavci obveščajo pristojne organe, da podjetje, ki so ga registrirali/odobrili, še vedno obratuje.

     

  • Za koga velja dveletno prehodno obdobje, predvideno v členu 18(3)?

    Ta odlog za predložitev izjave iz člena 18(3) velja le za upravljavce, ki niso bili odobreni niti registrirani v skladu z Direktivo 95/69/ES, in se zanje zahteva odobritev/registracija v obsegu Uredbe o higieni krme. Ne glede na to pa morajo vsi upravljavci obratov na področju krme izpolnjevati ustrezne zahteve iz Uredbe o higieni krme s 1. januarjem 2006, kar pomeni, da neizpolnjevanje teh zahtev predstavlja kršitev, četudi upravljavec še ni predložil izjave pristojnim organom, da izpolnjuje pogoje, predpisane v tej uredbi.

     

  • Kako naj bi izgledal seznam registriranih obratov?

    a) Ali se bo zahtevala edinstvena identifikacija?
    Uredba o higieni krme ne zahteva več posebne edinstvene identifikacije za obrate na področju krme, za katere se zahteva registracija. V členu 18(4) priznava že obstoječe sisteme registracije, ki jih je treba navesti v sklicu.

     

    b) Ali bo seznam objavljen?
    Pristojni organ mora voditi posodobljene evidence obratov, ki jih registrira, v enem ali več nacionalnih seznamih. Države članice morajo javnosti omogočiti dostop do teh seznamov registriranih obratov.
    Pristojni organ mora tudi uvesti seznam odobrenih obratov in ga predložiti Evropski komisiji. Seznam odobrenih obratov na ravni EU  sestavi Evropska komisija do novembra 2007.
    Ker smejo upravljavci obratov na področju krme pridobivati in uporabljati krmo le iz registriranih in/ali odobrenih obratov, se od njih pričakuje, da so sposobni dokazati, da so njihovi dobavitelji registrirani/odobreni, ali da so predložili prijavo ali vlogo ustreznim pristojnim organom v skladu s členom 18(1) oziroma s členom 18(2) Uredbe o higieni krme.

     

  • Kakšen status imajo navodila o dobri praksi?

    Izvajanje navodil o dobri praksi je prostovoljno. Kot napotilo jih lahko uporabljajo pristojni nadzorni organi od trenutka dalje, ko jih uradno priznajo pristojni organi. Upravljavci lahko odstopajo od prvotnih navodil v nekaterih točkah, vendar morajo dokazati, da jim druga pravila, ki veljajo pri njih, omogočajo izpolnjevati zahteve v zvezi s higieno krme. Nacionalna navodila imajo enakovreden status kakor navodila Skupnosti.

     

  • Ali lahko navodila o dobri praksi presegajo zakonodajo?

    Navodila ne smejo vsebovati zahtev zunaj obsega zakonodaje in se morajo omejevati na navodila o higieni in načelih HACCP. Obstoječi programi upravljanja s kakovostjo in trgovinski programi, podprti s certificiranjem in sistemi presoj, ki vsebujejo zahteve, ki presegajo zahteve o higieni in v zvezi z načeli HACCP, ne izpolnjujejo zahtev iz člena 21 Uredbe o higieni krme, kot navodila o dobri praksi.

     

  • Ali naj bi nacionalna navodila o dobri praksi ocenjevali pristojni organi vseh držav članic EU?

    Ne, le nacionalna navodila o dobri praksi je treba predložiti v oceno pristojnim organom zadevne države članice.

     

  • Ali Uredba velja za hrano za hišne živali?

    Da, zlasti za proizvodnjo hrane za hišne živali. Vendar pa Uredba o higieni krme ne velja za hranjenje hišnih živali niti za maloprodajne trgovine, ki prodajajo hrano za hišne živali.

     

  • Kako naj si pravilno razlagamo izraze »kadar je potrebno«, »kadar je primerno«, »ustrezno« in »zadovoljivo«?

    Kadar so v prilogah k Uredbi o higieni krme uporabljeni izrazi »kadar je potrebno«, »kadar je primerno«, »ustrezno« in »zadovoljivo«, morajo pristojni organi določiti, ali je zahteva potrebna, primerna, ustrezna ali zadovoljiva za doseganje ciljev uredbe. Pri tem je treba upoštevati vrsto krme in njeno predvideno uporabo.
    Ne glede na to pa je mogoče pričakovati, da bi se v posebnih okoliščinah upravljavci obratov na področju krme lahko odločili za drugačen pristop. V takem primeru bi upravljavci morali upravičiti svojo izbiro na podlagi načel HACCP ali operativnih postopkov. V takem primeru so jim lahko v pomoč tudi navodila o dobri praksi.

     

  • Ali morajo upravljavci obratov na področju krme, ki morajo izpolnjevati zahteve iz Priloge II, odvzeti in hraniti vzorec vsake sestavine krme?

    Ker je namen odvzema in shranjevanja vzorcev izpolnjevati zahteve sledljivosti, predpisane v splošni zakonodaji o hrani (tj. označevanje vseh sestavin in končnih proizvodov, za eno stopnjo nazaj in za eno stopnjo naprej), je treba odvzeti vzorec vsake posamezne šarže vsake sestavine krme.

     

  • Kako dolgo je treba hraniti vzorce?

    Vzorce je treba hraniti na voljo pristojnim organom v obdobju, ki ustreza obdobju uporabe, za katero se določena krma daje na trg, in mora segati vsaj do konca roka njene uporabnosti.

     

  • Ali Uredba nalaga zahteve v zvezi z notranjo sledljivostjo?

    Osnovne zahteve o sledljivosti, predpisane v splošni zakonodaji o hrani, ne silijo upravljavcev, da bi morali uvesti povezavo (tako imenovano notranjo sledljivost) med vhodnimi in izhodnimi proizvodi. Ne glede na to pa pristojni organi menijo, da iz logike člena 18 izhaja, da upravljavci morajo uvesti določeno stopnjo sledljivosti v obratih na področju hrane. Zato je treba tudi upravljavce obratov na področju krme spodbujati, da razvijejo sisteme notranje sledljivosti, prilagojene za vrsto dejavnosti, ki jo izvajajo (predelava, skladiščenje, distribucija krme itd.). Odločitev o ravni podrobnosti notranje sledljivosti je prepuščena upravljavcu obrata, sorazmerno vrsti in velikosti obrata. V nekaterih državah članicah pristojni organi zahtevajo od upravljavcev, da vključijo izgubo sledljivosti kot ključni element v svoj sistem HACCP tako, da določijo kritične točke sledljivosti.
     

  • Kako dolgo je treba hraniti evidence?

    Ni posebne pravne obveznosti glede najmanjšega/najdaljšega obdobja za hranjenje evidenc na področju zakonodaje o krmi.  Zato se je treba sklicevati na smernico o izvajanju splošne zakonodaje o hrani, poglavje II 3.2.(vi), ki določa splošno pravilo, da se evidence hranijo v obdobju 5 let.
    To splošno pravilo pa je mogoče prilagoditi glede na vrsto proizvoda, njegov rok uporabnosti, državo izvora, bistveno pri tem pa je, da se evidence hranijo vsaj v obdobju roka uporabnosti + 6 mesecev.

     

  • Na bližnjem zemljišču smo opazili rasti ambrozijo. Ne vemo, komu zemljišče pripada, vendar imetniki zemljišč ne ukrepajo proti njenemu razraščanju. Na koga se lahko obrnemo?

    Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov povezanih z ambrozijo izvaja Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varovanje rastlin, ki je del Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Prijave najdb rastišč ambrozije, kjer imetniki zemljišč niso ukrepali, lahko oddate pri njih.  

    Lokacije ambrozije prijavljajte tudi v Fitosanitarni prostorski portal - FITO prijava: Pelinolistna ambrozija (Ambrosia).

  • Definicija mejne vrednosti svetlobnega toka, ki seva navzgor

    Podjetje opozarja na nerazumljivost 4. člena uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS št. 81/2007, 109/2007 in 62/2010), v katerem je zapisana zahteva, da se za razsvetljavo lahko uporabljajo le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. Nerazumljivost se nanaša zlasti na dejstvo, da je vrednost 0% predpisana brez decimalnih enot ali stopnje natančnosti,  s katero mora biti ta vrednost ugotovljena oz. izmerjena.
    Pojem deleža svetlobnega toka, ki seva navzgor,  je definiran v 11. točki 3. člena omenjene uredbe, kjer je zapisano tudi,  da se ta vrednost določi na podlagi podatkov proizvajalca svetilk, pridobljenih s tipskim preskušanjem.
    Zaradi izredne natančnosti fotometričnih instrumentov in različnih neizogibnih motenj, ki spremljajo posamezne meritve, izmerjene vrednosti svetlobnega toka v smeri nad vodoravnico nikoli ne dosegajo absolutne ničle. Natančnost podatka o deležu svetlobnega toka, ki seva navzgor, kot ga navaja proizvajalec,  je zato odvisna tudi od natančnosti instrumenta in načina interpretacije opravljenih meritev.
    Na ministrstvu ugotavljamo, da predpisi ne določajo natančneje, s kakšno natančnostjo je treba meritve pri tipskem preskušanju izvajati, niti ne določajo načina predstavitve tako dobljenih podatkov. Proizvajalci se morajo glede tega držati standardov, ki v industriji veljajo za merjenje in podajanje fotometričnih podatkov svetlobnih virov in svetilk.
    Zato je treba opozoriti, da je z uredbo predpisana mejna vrednost 0% zapisana v obliki naravnega števila (celo število brez decimalnih vrednosti, pri čemer negativne vrednosti niso možne), kar se v skladu z matematičnimi pravili razume kot vsaka vrednost, katere zaokrožitev na najbližje celo število da rezultat 0. Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je torej enak 0%, kadar je manjši od 0,5%.